Samostojna razstava
11. 4.–6. 5. 2025
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Odprtje razstave: petek, 11. 4., 19.00
Umetnica: Lea Culetto
Kuratorki: Urška Aplinc, Lara Plavčak
OBRAZSTAVNI DOGODKI
15. 4. 2025, 16.00–18.30: Odkrijte svet biotekstila: predstavitev in delavnica s Petro Jerič. Od 16. leta naprej. Predhodno znanje ni potrebno. Kotizacija 5 EUR pokriva material. Poravnate jo po prejetem računu ob obvezni prijavi na: lara.plavcak@scca-ljubljana.si.
18. 4. 2025, 17.00–19.00, in 19. 4. 2025, 12.00–13.00: Eksperimentalna delavnica bioperlic za nakit z Leo Culetto. Od 16. leta naprej. Predhodno znanje ni potrebno. Kotizacija 5 EUR pokriva material. Poravnate jo po prejetem računu ob obvezni prijavi na: lara.plavcak@scca-ljubljana.si.
25. 4. ob 18.00: Ogled razstave s kuratorkama in umetnico – v slovenskem jeziku, ob spremstvu tolmača za slovenski znakovni jezik.
26. 4. 2025, 11.00–13.00: Delavnica bioplastelina za otroke z Leo Culetto. Od 7. leta naprej. Brezplačno. Obvezne prijave na: info@skuc.org.
6. 5. ob 18.00: Končni ogled razstave s kuratorkama – v angleškem jeziku.
Lasje. Cenjeni, dokler so živi. Dokler rastejo na ustreznih delih telesa. Zaželeni, dokler so ustrezne barve, strukture, gostote, pravilne oblike in dolžine. Dokler so ukročeni. Dokler ne izpadejo. Mrtvi so nezaželeni. Vzbujajo neprijetne občutke, sram in celo gnus. Z izjemo namerno odstranjenih. Prvi odrezan koder otroških las v spominski knjigi. Pramen las odsotne ljubljene osebe v medaljonu. Postanejo predmet, ki presega materialno telo. Spomin z DNK. Talisman.
– Lea Culetto
Razstava Combing Through (Prečesana) predstavlja najnovejši projekt Lee Culetto, v katerem se ukvarja z družbeno-kulturnim pomenom las in poraščenosti. S feministične perspektive raziskuje zgodovino las in njihovo dvojnost – hkrati živi in mrtvi, cenjeni in nagnusni – pri tem pa odkriva mite in narative, v katerih so lasje simbolizirali moč ter identiteto, a še pogosteje služili nadzoru ženskega telesa, ki je moralo (in še vedno mora) ustrezati patriarhalnim normam lepote in podrejenosti.
Na steni v preddverju nas v razstavo uvede pesem avstralske umetnice Michele Elliot o ženski, morda dekletu, z debelo, bogato kito las, ki se zdi polna življenja. Vendar se v to predstavo prikrade zla slutnja, strah pred preroškimi sanjami, v katerih se kita prelevi v kačo, ki imetnico kite zadavi. Prav takšno dvojnost je mogoče zaznati tudi v mitologiji. Boginje in nimfe svojo moč nemalokrat črpajo iz svojih dolgih las, obenem pa so ravno lasje njihova šibka točka, ki jo izkoristijo tako bogovi kot smrtniki, ko se jih poskušajo polastiti. Boginje oropajo njihove moči oziroma disciplinirajo, tako da jih ostrižejo, nadzorujejo pa jih že s sàmo grožnjo izgube las. Na drugi strani sobe je postavljen šop trnovih vej, povezanih z verigo iz polstenih umetničinih las, ki je v mitih pogosto izmenljiva s kito.
V prvi sobi na levi umetnica predstavi svoje izsledke raziskovanja mitologije in zgodovine las v obliki velikega ozvezdja – miselnega vzorca. Vsako zvezdo na steni zaseda določen pojem, posamezne zvezde pa Culetto med seboj povezuje glede na pojavnost tega pojma v različnih zgodovinskih obdobjih ter mitih. Lasje nas na primer peljejo do simbolizma in zgodb, naprej do mitov in boginj, od tu pa do Dali, gruzijske boginje z zlatimi lasmi, sijočimi kot sonce. Miselnemu vzorcu lahko natančneje sledimo prek QR kode. Na zaslonu se nam odpre ozvezdje, kjer so posamezni pojmi obogateni s citati ali spletnimi povezavami, ki jih razlagajo. V tem delu torej Culetto mapira svoj raziskovalno-ustvarjalni proces, več motivov s konstelacije, od verige in votivne lutke do bioplastike in nakita iz las, pa razvija tudi v drugih razstavljenih delih.
Stene naslednje sobe so okrašene z neskončnim motivom verige in trnja, bodečega kot dlake, ki poganjajo po britju. Pogled in korak nas vodita k ogledalu na tleh, ki aludira na jezera, ob katerih si v bajkah vile češejo svoje dolge čarobne lase. Nanj je položena verižica iz bioperl. Ker so sveže izdelane, bodo med razstavo še spreminjale svojo obliko in barvo zaradi sušenja in drugih naravnih procesov. Umetnica jih izdeluje iz alginata, kot naravno barvilo pa pogosto uporablja svoje zmlete žgane lase. Ker razpadajo izredno počasi, so lasje naša vez z minljivostjo – nakit iz las je ena od najbolj intimnih oblik spominjanja ljubljenih oseb. V sentimentalnem duhu viktorijanske dobe je bil takšen žalni nakit še posebej priljubljen. Pojavljali so se tudi venci, spleteni iz pokojnikovih las, in podobna umetelna dela specializiranih rokodelcev. Še dandanes ostaja koder las v medaljonu način, kako drago osebo za vedno obdržimo blizu.
Sanjsko vzdušje sobe, kjer sta na ogled njena videa, ustvari Culetto s projekcijo na prosojne zavese, ki jih je sešila sama. Poleg trajnostnih tehnologij je namreč vešča tudi ročnih spretnosti in obrti, ki so tradicionalno veljale za ženska opravila, s tem pa manjvredna. V prvem videu si sledijo mikroskopske povečave las in dlakave kože, posnetki striženja in zvok epilatorja, prikaz postopkov izdelave bioperlic z lasnim pigmentom vse do končane verižice. Drugi video prikazuje, kako umetnica iz lasnega pigmenta pripravlja črnilo, ki ga uporablja za risanje in pisanje.
V največji sobi se med zavesami mimo trnja (risba z lasnim črnilom), čopičev, spominčice (vezenina iz las) in sfriziranih kosmatih nog (sitotiska) sprehodimo do glavnega hišnega oltarja. Sestavljen je iz masivnega lesenega ogledala, majhne lutke iz blaga z lasmi umetnice, bioperl in predmetov umetničinega ustvarjalnega procesa. Lutka je kuhinjska čarovnica, ki po nekaterih severnoevropskih šegah čuva domače ognjišče in odganja zle duhove. Predmete Culetto uporablja v receptih za izdelavo bioperl, ki po natančnosti postopkov spominjajo na čarovniške uroke. Čarovniškemu etosu sobivanja z naravo se v svojem umetniškem delovanju približuje tudi z zavestno rabo rabljenih materialov, recimo zaves in ostalega blaga na razstavi. Predvsem pa sodobne čarovniške prakse povezuje s feminističnimi pogledi na svobodo ženskega telesa in duha ter grajenju skupnosti, ki daje velik pomen spiritualnosti, sodelovanju, odgovornosti, predaji znanja in veselju kot obliki odpora.
Urška Aplinc in Lara Plavčak
» VEČ O RAZSTAVI NA SPLETNI STRANI SVETA UMETNOSTI
Lea Culetto (1995) je leta 2019 končala podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Odtlej deluje kot samozaposlena v kulturi na področju vizualnih umetnosti, s poudarkom na feminizmu. Skozi objekte in instalacije, ki jih ustvarja s pomočjo tekstilij in mešanih medijev, prevprašuje ideale, tabuje in predstave o ženskem telesu. Najpogosteje izhaja iz osebne izkušnje. Samostojno se je predstavila v Galeriji Miklova hiša (Ribnica), Aksioma (Ljubljana), Ravnikar Gallery Space (Ljubljana), v Galeriji Božidar Jakac (Kostanjevica na Krki), v Galeriji Kresija (Ljubljana), v Likovnem salonu Celje (Center sodobnih umetnosti, Celje) in v MGLC Švicarija, kjer je bila rezidenčna umetnica (2021–2023). Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah, mdr. Vračanje pogleda (Cukrarna, 2022), Body and Territory (Kunsthaus Graz, 2023) in Vedno na voljo (MG+, 2023). Ustvarjalno se povezuje z različnimi mednarodnimi festivali, v okviru katerih bodisi razstavlja, npr. Mesto žensk, Rdeče zore, Lezbična četrt in Festival Račka, bodisi izvaja različne delavnice, npr. Bobri (Ljubljana, 2021). Kot mentorica je sodelovala pri projektu Stara celina v MGLC Švicariji (Ljubljana, 2022), kot kostumografka (na povabilo Varje Hrvatin) pa pri predstavah Da te ni sram (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2022), Ikigai (Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2023) ter SUKEBAN (Cankarjev dom, Mesto žensk, Ljubljana, 2024). Kot vizualna umetnica je bila izbrana za sodelovanje pri projektu SAiR (Sustainability is in the Air, 2023–2025), ki ga vodi Mednarodni grafični likovni center Ljubljana. (Foto: osebni arhiv)
Michele Elliot je avstralska umetnica in občasno pisateljica, katere praksa obsega kiparstvo, tekstilije, risanje in instalacije. Živi in dela na ozemlju Wodi Wodi.
Obisk
Obisk razstave in vsi spremljevalni dogodki so brezplačni. Galerija Škuc je opremljena s klančino za gibalno ovirane osebe na vhodu (širina 150 cm) in v prostoru (širina 106 cm). Notranje dvorišče in toaletni prostori galerije niso dostopni za uporabnice_ke invalidskega vozička. Dostopni toaletni prostori so na voljo v sosednji gostilni Druga violina. Za uporabo se obrnite na zaposlene v gostilni, ki vas bodo prijazno usmerili. Toaleta v galeriji je spolno nevtralna. Na voljo je brezplačna voda iz pipe. Prostor ni opremljen s slušno zanko. Ker želimo varen obisk razstave omogočiti tudi imunokompromitiranim osebam, priporočamo uporabo zaščitnih mask. Psi dobrodošli. Osebje lahko zanje priskrbi posodo z vodo.
Prihod
Galerija je najbližje avtobusni postaji Gornji trg (180 m), kjer ustavijo avtobusne linije 2, 3, 11, 19, 27. Več informacij je dostopnih na spletni strani LPP in LPP številkah (01 58 22 426, 051 44 99 92). Večina avtobusov je opremljena s klančino, a vseeno priporočamo klic na LPP s poizvedbo za prevoz v vašem terminu. Galerija je v peš coni v centru Ljubljane. Najbližji dovoz za avtomobile je 50 m stran. Ulice v neposredni okolici so tlakovane. Na območju peš cone vozijo brezplačna vozila Kavalir, ki jih lahko naročite od 6.00 do 22.00 po telefonu (031 666 331, 031 666 332). Nekatera vozila so dostopna za uporabnice_ke invalidskega vozička, svetujemo klic s poizvedbo. Najbližje plačljivo parkirišče s parkirnimi mesti za gibalno ovirane osebe je Parkiran hiša Kongresni trg, najbližje parkirno mesto (1) za gibalno ovirane za kratkoročno parkiranje je na Levstikovem trgu (100 m). Za več informacij se obrnite na podjetje JP LPT (01 300 12 00). Zemljevid dostopnosti lokacij v centru Ljubljane in druge koristne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani Zveze paraplegikov Slovenije.
KOLOFON
Organizacija: Svet umetnosti/SCCA-Ljubljana, Galerija Škuc
Slovenska lektura: Inge Pangos
Angleški prevod: Arven Šakti Kralj
Oblikovanje: Lea Jelenko
Pesem: Michele Elliot
Slovenski prevod pesmi: Ana Makuc
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS
Partner: Slovenski teden nakita 2025
Sponzorja: Center ponovne uporabe, d.o.o., SO.P.; Resnik Glass d.o.o.
Zahvale: Maja, Zoran, Miha, Gabu, vsem, ki so podarile zavese.
Lea Culetto je umetniška dela ustvarila v okviru rezidenčnega projekta Trajnost je v zraku (SAiR), ki povezuje rezidenčne centre v Ljubljani (MGLC Švicarija), Pragi (MeetFactory), Madridu (Matadero) in Atenah (Snehta). Projekt financira Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa).
