NEVEN KORDA: PISMA IZ SEDANJOSTI
Kompozicija za plesalko, tri kamere in mikrofon

Plesni performans Pisma iz sedanjosti smo premierno uprizorili v Galeriji in centru P 74 28. junija 2004. Ponovili smo ga v Mostovni v Novi Gorici 3. decembra (na dan neuradnega kulturnega praznika), kar je sovpadalo z otvoritvijo festivala Pixelpoint in nam dalo izredno atmosfero za izvedbo. 15. decembra smo Pisma iz sedanjosti izvedli v Beogradu kot otvoritveni dogodek festivala Alternative, film, video v organizaciji Akademskega filmskega centra, ki je pravzaprav festival po meri tega performansa.

Na Gibanici 02 bo v �etrtek 24. februarja ob 21. uri v Kosovelovi dvorani, tokrat v Ljubljani prvi� za �ir�o plesno in kulturno javnost, predstavljen performans Nevena Korde Pisma iz sedanjosti. Izvaja ga s skupino avtorjev, s katero �e nekaj let sodeluje pri uprizarjanju umetnih situacij. Pisma iz sedanjosti so performans �utnega, analognega, pred gledalcem do�ivetega in isto�asno digitalno procesiranega - kot upo�asnjen posnetek curka �asa videno minevanje. Zvo�na pokrajina prav tako nastaja v trenutku posredovanja in njena minljivost je sestavni del njenega nastajanja.
�ivo dogajanje oziroma plesalkin svet je zaprto v Komori, ki ima �est lin, ki so na voljo gledalcem za neposredno spremljanje plesalkine predstave. Gibanje pa se (v neki vrsti posredovanja stvarnosti prve stopnje) ka�e s pomo�jo treh kamer in mikrofona na treh platnih in ozvo�enju.

(V zadnjih desetletjih je zanimanje za gladovalce popustilo.
Franz Kafka: Gladovnik)
Plesalka parcelira �as in mapira prostor. Plesalka uporablja napetost, volumen in pozicijo telesa. Preizku�a gibanje v �asu in �as v gibanju. Plesalka dela. Tisto, kar vidimo in sli�imo, je gibanje plesalke. Notranja gibanja, ob�utja in misli se zrcalijo v o�eh, v izrazu na obrazu in gibih rok.
Kar je videti kot lahkotna igra polna ugodja, se sprevr�e v nepregledno histerijo prisiljenih akcij, ki slu�ijo vzdr�evanju oblike, kateremu se ne da niti uiti, niti ga vrniti na za�etek. V nujnosti se kon�a izbira, v su�enjstvu ugodje, za�aranost z drugim pa v vsakodnevni tlaki vzdr�evanja oblike odnosa. Ko plesalka dose�e nasi�enost mo�nih odnosov in fizi�ne meje svojega telesa, se igra - vzpostavljanje odnosov - kon�a.

Ekipa
Avtor: Neven Korda - videast z dolgo in raznoliko video izku�njo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posve�a predvsem formam, ki rabijo �ivo interakcijo videa in ra�unalni�ko posredovanje. Vizualist Barbato Kanak.
Koreograf: Igor Sviderski - uveljavljeni plesalec, koreograf in plesni pedagog.
Plesalka: �iva Repov� - klasi�no iz�olana plesalka, v performansu BMZN je bila Teka�ica s 30-minutnim neprekinjenim tekom.
Glasbeni manipulator: Aljo�a Rot, bolj znan kot Gven Taylor, trenutno ima neko drugo ime. 3D animator, elektronski glasbenik.
Video manipulator: Slavko Glamo�anin, programer, 3D animator in elektronski glasbenik/vizualist, LOGIK/VJ22.
Video manipulator: Borut Kumper��ak, realizator multiaplikativnih �ivih dogodkov, vizualist, VJ707.

Produkcija: Zavod Aksioma s koproducenti Zavod Zank, Zavod K 6/4, PTL, Zavod SCCA-Ljubljana. Projekt sta podprla MK RS in MOL.

KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI?
25.-28. januar 2005

Teoretski in prakti�ni vidiki digitalnih AV arhivov in njihove uporabe
Predavanja, delavnica, enodnevna razstava in strokovni posvet

PRODUKCIJA:
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana

KRAJ
Predavanja, razstava, strokovni posvet: Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
Delavnica (interna): Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

EKIPA
Barbara Bor�i�, Damijan Kracina (vodji), Neven Korda, Zemira Alajbegovi� (svetovalca), Mara Vuji� (koordinatorka)

DELAVNICA (Projektna soba SCCA)
Produkcija digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD, spletne strani)
pripravljalna delavnica (10.-14. 1.), vodita: Neven Korda in Damijan Kracina;
produkcijska delavnica (25.-29. 1.), vodijo: Gerard Couty, Christian Vanderborght, Neven Korda in Damijan Kracina.
Udeleženci: Ana Gale, Mihaela Hudelja, Stane Jerši�, Marko Kova�i�, Tevž Logar, Mateja Peroša, Toni Poljanec, Sandra Sajovic, Darja Skrt, Dino Šrajlehner.

PREDAVANJA (Galerija Kapelica)
O perspektivah medijskih arhivov. Predavanja bodo v angleškem jeziku!

Torek, 25. 1., ob 20. uri: Mona Schieren: Videostorage: Documentation and Dissemination of Videoart / Ohranitev, dokumentiranje in razpe�evanje video umetnosti

Sreda, 26. 1., ob 20. uri: Christian Vanderborght: European Independent Broadbank

�etrtek, 27. 1., ob 20. uri: Rotraut Pape: Sixcon Lost Media / Izgubljeni mediji Sixcona

POSVET (Galerija Kapelica)
Petek, 28. januar, ob 12. uri
O pomenu in dostopnosti digitalnih AV arhivov s predstavitvijo stanja, primerov in na�rtov
Sodelujejo: Melita Zajc, Nova materialna kultura spominjanja (uvodne teze), Zemira Alajbegovi� (moderatorka), Samo Zorc, Jure Longyka, Tine Horvat, Neven Korda in Barbara Bor�i�

ENODNEVNA RAZSTAVA (Galerija Kapelica)
Otvoritev: petek, 28. 1., ob 20. uri:
Prikaz primerov: javni, strokovni in avtorski digitalni AV arhivi (CD-ROM, DVD, spletne strani)

Jure Longyka: Digitalitzacija avdiovizualnega arhiva, Dušan Pirih - Hup: Ubjavljeno/Published; Marko A. Kova�i�: Dosje 83:03: Video rekonstrukcija; Neven Korda: Bodo�niki; Irwin: East Art Map; Kiberpipa: Free video in filmi; Narvika Bovcon & Aleš Vaupoti�: Mouseion Serapeion; Ljudmila: VAL; SCCA-Ljubljana: Videodokument in Internet Portfolio;
spletne strani: Stripcore, ZANKA, Vuk �osi�, Sašo Vrabi�, Aksioma, Virtualna baza Intima, Marjetica Potr�, Damijan Kracina, Jaka Železnikar, Tanja Lažeti�, Dejan Habicht, Makrolab, Galerija Kapelica, Center in Galerija P74, Moderna galerija, in drugi.

ve�: www.e-arhiv.org/razstava

Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier, Goethejevim inštitutom, Galerijo Kapelica in Kiberpipo v Ljubljani.
Projekt podpirata Ministrstvi za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.

Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti, obstoje�e stanje v slovenskem prostoru in njihovo dostopnost. Prikazal bo razmere in možnosti za digitalno arhiviranje AV materialov, primere javnih, strokovnih in avtorskih arhivov ter strategije za njihovo razpe�evanje. Hkrati bo odprl diskusijo o infrastrukturnih pogojih za tvorjenje analognih in digitalnih AV arhivov ter vlogi države pri njihovem omogo�anju in spodbujanju v okviru programov varstva kulturne dediš�ine.

Avdiovizualno gradivo, tako avtorska video dela kakor dokumentarni projekti, pa tudi nezmontirani posnetki tvorijo pomemben segment materialne in duhovne premi�ne kulturne dediš�ine in zgodovinskega spomina. Kljub obširni in izjemno pomembni produkciji videa in novih medijev pa v Sloveniji ne obstaja digitalni AV arhiv sodobne vizualne umetnosti. Avdiovizualni material na bolj ali manj sistemati�en na�in hranijo državne ustanove in razli�ne nevladne organizacije in posamezniki. Vprašanje je, kaj pravzaprav narediti z zbranim materialom, pa tudi s teko�imi video in novomedijskimi deli in z dokumentarnimi posnetki, ki sproti nastajajo in se kopi�ijo. Posamezniki in organizacije redno dokumentiramo svoje programe in projekte, pa tudi širše dogajanje in dogodke. Posnetkov pa pogosto nikoli ne selekcioniramo, klasificiramo in zmontiramo. To gradivo je v svoji "surovi" obliki težko dostopno strokovnjakom in javnosti, je slejkoprej založeno in izgubljeno. Ministrstvo za kulturo, Oddelek za kulturno dediš�ino, pa doslej tej problematiki ni posve�alo ustrezne pozornosti, �eš da so video in novi mediji "premlade" kategorije za uvrstitev na seznam kulturne dediš�ine, medtem ko je bilo dokumentiranje in arhiviranje na nekaterih drugih umetnostnih podro�jih, denimo uprizoritvenih umetnostih, že prepoznano in podprto.

Nameni in cilji projekta:
- vzpostavitev platforme za ohranitev, predstavljanje in razpe�evanje avdiovizualnih vsebin (kontekstualna raven);
- obravnavanje in vklju�itev avdiovizualnih (video) arhivov pod podro�je premi�ne kulturne dediš�ine (politi�na raven);
- seznanitev z razli�nimi modeli in primeri ohranjanja/arhiviranja, strategijami predstavljanja in na�ini razpe�evanja/dostopa (teoreti�na raven);
- produkcija digitalnih arhivov udeležencev delavnice z opcijo, da se v okviru založniškega programa SCCA-Ljubljana za�ne z izdajo avtorskih DVD-jev (prakti�na raven).

Spodbuditi želimo tudi prakso odprtih in konstruktivnih izmenjav in emancipirano delovanje umetnikov v sistemu sodobne umetnosti, katerega pomemben del je tudi
postprodukcijski proces - dokumentiranje, arhiviranje in razpe�evanje - ter samostojno tvorjenje lastnega arhiva in predstavitvenega materiala, pa tudi razpolaganja z njim.

Vodje delavnic in predavatelji so doma�i in mednarodni strokovnjaki, aktivni na podro�ju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpe�evalske namene mimo prevladujo�e komercialne logike.

Glej:
- Gerard Couty http://unitvnetwork.org/ http://www.werkleitz.de/~pape/d/04projects/01whatisfrigo/couty.html
- Neven Korda http://www.zavod-zank.si/korda/
http://www.internet-portfolio.org/zanka/
- Damijan Kracina http://www.kracina.com/
- Rotraut Pape http://www.hfg-offenbach.de/resCont.hfg?fdId=20
http://www.hfg-offenbach.de/uniStaffInd.hfg?fdId=173&fdPage=0
http://www.werkleitz.de/~pape/
- Mona Schieren http://www.imediathek.org/symposium_pcps/english/
http://www.imediathek.org/
- Christian Vanderborght http://unitvnetwork.org/, http://www.plateformetv.com,
http://www.xmbmusic.com, http://www.xmediabase.com

Vabilo k ogledu in k sodelovanju pri projektu
27. 1. 2005

Marija Mojca Pungercar
SAFE HOUSE
www.3via.org/safehouse

O projektu
Na svetovnem spletu je zacel delovati interaktivni umetniski projekt Marije Mojce Pungercar z naslovom Safe House. Umetnica je na medmrezju odprla 'varno hiso - virtualno rezidenco za umetnike in druge, ki jim ni vseeno'. Spletna stran prinasa predstavitev prve faze projekta in moznost za nadaljnje sodelovanje v virtualnem prostoru. Projekt se nahaja na spletnem naslovu
www.3via.org/safehouse

Pungercarjeva je Safe House zasnovala konec leta 2003 v okviru svojega enomesecnega gostovanja v ateljeju za slovenske umetnike Ministrstva za kulturo RS v New Yorku. Slovenski atelje v Brooklynu je med oktobrom in novembrom 2003 preimenovala v Safe House (varno
hiso) ter ga spremenila v zatocisce za druzenje, pogovore in izmenjavo mnenj. Koncept varne hise, ki se nanasa na socialno zavetisce oz. skrivalisce, je Pungercarjeva aplicirala na umetnost in
kulturo. V svojo varno hiso je povabila prijatelje iz umetniskih krogov, njihove znance in prijatelje. Teme pogovorov so se nanasale na aktualna dogajanja v umetnosti in druzbi po 11. septembru,
razmerje med svobodo in varnostjo, osebne odzive na politiko, umetniski sistem, zivljenje umetnikov in drugo. Pungercarjeva je srecanja posnela in posnetke kasneje uredila. Obiskovalcem spleta so zdaj na voljo v obliki zvocnega arhiva, urejenega v tematske sklope.
Obiskovalci imajo moznost, da v tematske forume prispevajo lastne zgodbe, sugestije ali komentarje.

Vabilo k sodelovanju
K sodelovanju vabimo vse, ki zelite z drugimi udelezenci izmenjati mnenja in izkusnje na podrocju umetnosti, kulture, politike in ekonomije! Projekt Safe House je umescen v mednarodno okolje, zato komunikacija poteka v angleskem jeziku. Prosimo, da informacijo o projektu tudi posredujete prijateljem ali znancem.

O avtorici
Marija Mojca Pungercar deluje na podrocju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledaliska kostumografija). Za njeno delo so znacilne socialno angazirane vsebine. Pungercarjeva je zacela umetnisko delovati v osemdesetih kot clanica skupine Linije sile. Leta 1989 je diplomirala na na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2001 pa magistrirala na oddelku za nove zanre na San Francisco Art Institute v Kaliforniji.
Biografijo Pungercarjeve najdete na spletni strani
http://www.3via.org/html.php?htm=mojca/cv

Kontakt: Marija Mojca Pungercar
T: 041 882 593
E: mojca.pungercar@guest.arnes.si

Producent projekta Safe House je Kulturno umetnisko drustvo Trivia
www.3via.org
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Spletne strani gosti Ljudmila

Zbornik SVET UMETNOSTI

Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana predstavlja novi, tokrat dvojni zbornik Svet umetnosti, ki sta ga uredili Barbara Bor�i� in Sa�a Nabergoj. V njem boste na�li program �ole za sodobno umetnost Svet umetnosti v letih 2001 - 2004: serijo predavanj in te�aj za kustose s sklepnima razstavama.

Natisnili smo tekste 16 mednarodnih in doma�ih protagonistov, ki so v okviru serije predavanj Strategije predstavljanja 2 in Strategije predstavljanja 3 gostovali v Ljubljani, Novi Gorici, Zagrebu in Dubrovniku.

V tekstih govorijo o individualnih in kolektivnih strategijah in taktikah, ki jih uporabljajo v kuratorskih, kriti�kih in umetni�kih praksah in z njimi posku�ajo v ute�enem umetnostnem sistemu vzpostavljati svojstvene modele delovanja.

Objavljene tekste spremljajo pogovori s predavatelji, ki njihovo delovanje ka�ejo v �ir�em kontekstu.

Te�aj za kustose je opremil z znanjem in ve��inami dve novi generaciji in ju postavil v popek sveta sodobne umetnosti. Prva je v Galeriji �kuc junija 2002 postavila sklepno razstavo Camera lucida. Druga pa je v Galeriji Kapelica junija 2003 pripravila razstavo Fade In/Fade Out, ki se je jeseni istega leta uspe�no predstavila tudi v Gradski galeriji v Labinu na Hrva�kem. O obeh razstavah in svojih izku�njah v izobra�evalnem procesu iz�rpno pi�ejo te�ajniki in te�ajnice.

Zanimivo branje lahko dobite za 4000 sit na SCCA-Ljubljana!

Kontakt:
Tev� Logar
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si
e-mail: svet.umetnosti-scca.si@guest.arnes.si

Strategije predstavljanja 2 & 3

Boris Buden: Z umetnostjo do starih porazov: avstrijski primer
O razmerju med politiko in umetnostjo v �isto konkretni zgodovinski situaciji - v politi�nem vrenju, ki je ob Haiderjevem vstopu v vlado pretresla Republiko Avstrijo.

Charles Esche: Forum mo�nosti - institucionalna sprememba in skromni predlogi
O majhnih, lokalnih, neodvisnih iniciativah in umetni�kih projektih, ki se dogajajo od sredine 90-ih let 20. stoletja naprej in so si poiskali na�ine, kako razmi�ljati o zdaj�njih razmerah globalnega kapitalizma: ne s kritiko ali z metaforo, ampak z otipljivim "poigravanjem" z mehanizmi kapitalisti�ne proizvodnje in dru�bene menjave.

Ivana Keser: Avtorski �asopis. Svoboda dezinformacije
O specifi�nih umetni�kih strategijah, ki jih je razvila v skladu s svojim prepri�anjem, da lahko pogosto pove� ve� z eno stranjo �asopisa kot z razstavo.

Viktor Misiano: Strategije razstavljanja od modernizacije proti demodernizaciji
O spremembah v praksah razstavljanja v �asu splo�ne krize sodobnosti in temeljnih te�njah na mednarodnem umetni�kem prizori��u devetdesetih let 20. stoletja, ki jih opredeli kot neposredni odgovor na krizo sistema sodobne umetnosti.

WHW (�to, Kako i za Koga): Med neodvisnostjo in mamljivostjo institucionalizacije
Refleksija na delovanje neodvisnega kolektiva kustosinj na spolzkem obmo�ju med razli�nimi modeli neformalnih institucij v drugi polovici 90-ih let na Hrva�kem.

Anne Cartel in David Dronet: Multimedijski kulturni center Station Mir
Strategije in delovanje multimedijskega laboratorija za raziskovalne, ustvarjalne in izobra�evalne dejavnosti, ki ga je ustanovil kolektiv umetnikov v francoskem Caenu.

Daniel Jewesbury: Skopo
O umetni�ki produkciji iz Belfasta, ki je pogosto obremenjena z zunanjimi predvidevanji in pri�akovanji. Umetnik, ki �ivi in dela v politi�no tako nestabilnem mestu in se od njega pri�akuje, da bo v svojem delu predstavljal in komentiral dru�beno-politi�ne teme, trdi, da je Belfast nemogo�e reprezentirati.

Tadej Poga�ar: This what you want...This is what you get
Predstavitev projektov P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti, ki za predmet svojih raziskav jemljejo marginalizirano skupino seksualnih delavk.

Donattella Ruttar in Moreno Miorelli: Stazione di Topolo / Postaja Topolove
O umetni�kem dogodku, ki ni festival, a vsako leto v vasico na robu sveta pripelje veliko mno�ico ljubiteljev umetnosti.

Nevenka �ivavec: O privla�nosti lokalnega
O strategijah lastnega kuratorskega delovanja v lokalni umetnostni sceni v Celju.

�KART: Pesme koje su pobegle
Premierna objava pesmi umetni�kega kolektiva �KART iz Beograda.

Kontakt: Sa�a Nabergoj, sasa.nabergoj@mail.ljudmila.org
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 431 83 85, Fax: (01) 430 06 29
e-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si
http://www.scca-ljubljana.si

-----------------------------------------------------------------------
Zavod SCCA-Ljubljana je clan Asociacije, Drustva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na podrocju kulture in umetnosti.

WORLD OF ART publication

The SCCA, Center for Contemporary Art - Ljubljana presents its new, double issue of World of Art, edited by Barbara Bor�i� and Sa�a Nabergoj. In it you will find the program of the World of Art School for Contemporary Art for the years 2001 - 2004: the series of lectures and the course for curators with the final exhibitions.

We have published writings by 16 international and domestic protagonists, who held lectures in Ljubljana, Nova Gorica, Zagreb and Dubrovnik, all within the frame of the series of lectures entitled Strategies of Presentation 2 and Strategies of Presentation 3.

In their texts they discuss individual and collective strategies and tactics that they use in curatorial, criticism and artistic practices. Through their strategies they try to establish unique models of operation within the established art system.

The published texts are accompanied by discussions with the authors, which place their work into the broader context.

The course for curators equipped two new generations with the necessary knowledge and skills and placed them in the very heart of the contemporary world of art. The first generation set up the Camera Lucida exhibition in the �kuc Gallery in June 2002. The second generation set up the Fade In/Fade Out exhibition in the Kapelica Gallery in June 2003. The latter was later on presented also in the Municipal Gallery in Labin, Croatia. The course attendees described in great detail both exhibitions as well as their experience in the education process.

You can obtain this intriguing publication from SCCA-Ljubljana for 20 Euros.

Slovenski video na festivalu v Pri�tini (15.-19. 12. 2004)

Pri�tinski mednarodni festival video umetnosti od leta 2002 pripravlja Center za sodobno umetnost Pri�tina. Namen festivala je soo�iti kosovsko video produkcijo z mednarodno sceno. Festival je edina prilo�nost, da se kosovski umetniki seznanijo s sodobno, zlasti evropsko produkcijo in vzpostavijo stike s sorodnimi organizacijami. Festival z naslovom Home made marmelade so letos sestavljale predstavitve evropskih video produkcij (bosanske, �e�ke, finske, francoske, hrva�ke, kosovske, slovenske in tur�ke), predstavitev reziden�nega programa In�tituta za umetnost iz Santa Feja v New Mexicu in predstavitev pionirke eksperimentalne video umetnosti Steine Vasulka.

Du�an Dov� je v imenu SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana predstavil zgodovino slovenskega videa in projekt Videodokument (dokumentacijski in raziskovalni projekt o video umetnosti v slovenskem prostoru, ki je potekal v okviru SCCA-Ljubljana med letoma 1994 in 1999 in katerega rezultat so knji�ica esejev, katalog umetnikov in video del in cd-rom; ur. Barbara Bor�i?). Videodokument je kot antologijski pregled nacionalne/slovenske video produkcije zaenkrat edini tovrstni projekt v Regiji in �ir�e.

V okviru SCCA programa Videospotting je bil predstavljen izbor �anrsko raznolikih video del iz zadnjih �tirih let; pri izboru so sodelovali Barbara Bor�i�, Damijan Kracina in Du�an Dov�. V Pri�tini so bila na ogled dela naslednjih avtorjev: Andrej Lupinc, Davide Grassi, Damijan Kracina & Katarina Toman Kracina, Neven Korda, Marko A. Kova�i� & Kolja Saksida.

Program:

Andrej Lupinc: V osmih minutah okoli sveta, glasba: Buldo�erji; U-matic, TV Slovenija & A. L., Ljubljana 1990-2000, 8'20''
Davide Grassi: ID:00000000/Our People, glasba: Bast, DVD, Aksioma & VPK production, Ljubljana 2001, 3'
Damijan Kracina & Katarina Toman Kracina: Marmelada, DVD, Ljubljana 2004, 4'
Damijan Kracina & Vladimir Leben: Ape Boy, DVD, Ljubljana 2004, 4'
Neven Korda: Nomad, 1'; The Automnal Still Life, glasba: Lolita, mini DV, Ljubljana 2001, 4'5''; Gagarin, glasba: Aldo Ivan�i� , mini DV, Ljubljana 2003, 2'30''
Marko A. Kova�i� & Kolja Saksida: Lab Party, glasba: DJ Borka, mini DV, Forum Ljubljana & Zwiks Production, Ljubljana 2003, 4'4''; Bright Future, glasba: Borka & Miha �ajina, Beta SP, Forum Ljubljana & Zwiks Production, Ljubljana 2003, 6'

V primerjavi s tur�kim ali kosovskim videom, kjer prevladujejo dokumentarnost, ideolo�ka in politi�na anga�iranost, osebnoizpovednost in vojna tematika, je slovenski video �anrsko bolj raznolik. Program je obsegal reporta�ni, glasbeni in eksperimentalni video. Prav slovenski video Marmelada, ki bi ga najla�je ozna�ili kot "iz doma�e videoteke", je festivalu "posodil" ime. Rabe videa kot umetni�kega orodja in izraznega sredstva so danes zelo razli�ne: od dokumentarne, komunikacijske, formalisti�ne, analiti�ne, eksperimentalne, socialne, medijske, narativne, raziskovalne do estetske. Na Kosovu, kjer se video umetnost �ele razvija (prvi kosovski video je nastal �ele leta 1999, avtor Sokol Beqiri, Milka), je video najbolj priro�no, hitro in poceni izrazno sredstvo - tako kot doma narejena marmelada.

Fotografije iz predstavljenih videov so na razpolago na spletni strani SCCA:
http://www.ljudmila.org/scca/pristina/

Kontakt:
Barbara Bor�i�
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si
e-mail: info@scca-ljubljana.si

Razstava Na robu
Likovni salon Celje
10. 12. 2004 - 20. 1. 2005
Kustosinja razstave: Sa�a Nabergoj
Umetniki: Sona Abgaryan, Arman Grigoryan, David Kareyan, Hovhannes Margaryan

Razstava Na robu predstavlja pet video del �tirih sodobnih armenskih umetnikov razlicnih generacij. V svojih delih se ukvarjajo z vlogo umetnika v umetnostnem sistemu, analizirajo pa tudi �ir�o dru�beno realnost. Ta je v Armeniji kompleksna, saj gre za de�elo na robu Vzhoda in Zahoda, kjer se velesila ZDA in prej�nja velesila Rusija bojujeta za vpliv in kupujeta kapital. Vpra�anje, kdo so in kam spadajo tako danes mu�i �tevilne Armence, ki se �utijo izgubljene v svetu velikih interesov. Izgradnja nacionalne identiteta je klju�na tema politi�nega diskurza in vse prepogosto jo zlorabljajo v nacionalisti�ne namene.
Armenski umetniki si v tem okolju zadajajo velike naloge, umetnost razumejo vpeto v �ir�i dru�beni okvir in jo po�iljajo v boj za svobodo, sre�o in zdravje. Zato ne presene�a, da je ena od bistvenih tem armenske sodobne produkcije identiteta. Tako problematiziranje izrabljanja le-te na politi�nem parketu, kakor tudi vpra�anje identitete lastne umetnostne scene v mainstream svetu mednarodne sodobne umetnosti.

Delo umetnice Sone Abgarian Lahko bi bila... (2003) tematizira vloge �enske v armenski dru�bi, ki jo v zadnjem desetletju zaznamuje zanimiv in pogosto kontradiktoren preplet globalnih MTVjevskih in lokalnih tradicionalnih vrednost.

Arman Grigoryan v delu Jaz sem slikar (2000) z nizanjem splo�nih in lepo zvene�ih floskul nastavlja ogledalo dru�bi, ki gleda na svet skozi poenostavljujo�a o�ala in ga razume zgolj zreduciranega na preproste vzorce.

V videu Vra�e (2000) z vsakdanjimi izjavami govori o samoumevnostih, ki so zapisane v razumevanju razli�nih kulturnih okolij in jih Armenci najpogosteje ob�utijo, kadar jih oplazi pogled Zahoda.

Davida Kareyana sta ideologija - kot material za umetni�ko raziskovanje - in razkrivanje njenih mehanizmov zanimala �e od �tudentskih let. V performansu Sladkost prisile ideologije (2000), ki je na pri�ujo�i razstavi predstavljen v obliki video dokumenta, tematizira nacionalisti�no grajenje nacionalne ideologijo s teksti armenskih akademikov.

Video Hovhannesa Margaryana Jaz (2002) je sestavljen iz rentgenskih posnetkov lastnih notranjih organov. Identiteta, ki je v Armeniji prepogosto zlorabljena, je tu zreducirana na svojo zgolj biolo�ko podstat in individualno povsem neprepoznavna.

Vabljeni!

Umetni�ka dela /Art works:

Sona Abgaryan
Lahko bi bila... / I could have been..., video, 2:42min, 2003

Arman Grigoryan
Vra�a / Superstition, video, 9:30min, 2000

Arman Grigoryan
Jaz sem slikar / I am a painter, video, 9;00min, 2000

David Kareyan
Sladkost prisile ideologije / Sweet repression of ideology, video posnetek perfomansa / video documentation of performance, 2000

Hovhannes Margaryan
Jaz / I, video, 05:00 min, 2002

Predstavitve dvajsetih izbranih umetnikov na svetovnem spletu.

PREDSTAVITVENI DOGODEK NOVEGA PROJEKTA
Tour Around the Work of Bojan �tokelj
www.internet-portfolio.org/stokelj

�as: torek, 14. december 2004, ob 19.00
kraj: Projektna soba (Metelkova 6, Ljubljana)

Krovna spletna stran umetnika Bojana �toklja posku�a prikazati kompleksnost umetnikovega dela in delovanja, v katerem je raziskoval podro�je umetnosti v prostoru in �asu, vlogo umetnika in status umetnine. Na ta vpra�anja je posku�al odgovoriti v razli�nih umetni�kih medijih in s sodobnimi izraznimi sredstvi: spletni projekti, ra�unalniske animacije, digitalne fotografije, video,
instalacije, performansi, socialne skulpture, kipi in aktivisti�ni projekti ...

Predstavitveni dogodek: torek, 14. december 2004, ob 19.00
v Projektni sobi (Metelkova 6, Ljubljana).

Zasnova in realizacija: Damijan Kracina, Barbara Bor�i�, Vlasta Brato� �tokelj.

Za sodelovanje se zahvaljujemo: Aleksiju Kobalu, Janezu Strehovcu, Branku Cerovcu, Alesu �tegru, Hi�i kulture v Pivki in PRODUKCIJA SOKOLSKI DOM.

Kontakt:
Barbara Bor�i�,
Damijan Kracina

Prvi gost STUDIA 6 bo armenski umetnik David Kareyan. Govoril bo o lastni umetni�ki praksi v okviru sodobne armenske scene zadnjega desetletja. Predstavil bo svoje projekte od zgodnjih 90-ih, ko se je ob koncu �tudija na akademiji v Erevanu preizku�al v abstraktnem slikarstvu in uli�nih akcijah, do danes, ko se v videoinstalacijah in performansih dotika pere�ih tem, povezanih z ideologijo in represijo v armenski dru�bi.

STUDIO 6 z Davidom Kareyanom: torek, 7. december 2004, ob 19.00 v Projektni sobi.

Sladkost prisile ideologije, 2000

Ve� o umetniku: http://freenet.am/~dk/

VABILO NA DELAVNICO

Delavnica je del projekta z naslovom Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi, ki ga pripravlja Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana.

Delavnica je namenjena umetnikom in strokovnim delavcem v organizacijah s podro�ja sodobne vizualne umetnosti, ki �elijo digitalizirati lastne AV/video materiale, jih urediti za nadaljne delo ali narediti prezentacijski format (CD-ROM, DVD, spletne strani) in ga ponuditi javnosti.

Vodili jo bodo slovenski in francoski umetniki, ki imajo izku�nje z avdiovizualnimi arhivi in njihovo uporabo. Potekala bo v dveh delih:
1. pripravljalna delavnica (10.-14. januar), vodita Neven Korda in Damijan Kracina: razjasnitev pojmov in seznanitev z modeli arhiviranja za potrebe hranjenja, nadaljnega dela in razpe�evanja (formati, nosilci in programi), digitaliziranje analognih video zapisov, zasnova spletnih strani;
2. produkcijska delavnica (25.-29. januar), vodita Gerard Couty in Christian Vanderborght (v angle�kem jeziku): scenarij, zgradba, oblikovanje in izdelava prezentacijskega formata (CD-ROM, DVD), taktike razpe�evanja (live-streaming, predvajanje na zahtevo).

�tevilo udele�encev delavnice je omejeno. Prijave s kratkim �ivljenjepisom in opisom avdiovizualnih materialov po�ljite na (e-mail) naslov Zavoda SCCA-Ljubljana. Pri�akuje se osnovno poznavanje dela v okolju windows.

Rok za prijavo: 7. januar 2004
Kotizacija: posamezniki: 20.000 SIT, organizacije: 40.000 (DDV ni vklju�en v ceno.)
Stalni partnerji SCCAja imajo 20 % popust.

Dodatne informacije:
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, Ljubljana
Tel. (01) 431 83 85
info@scca-ljubljana.si
www.scca-ljubljana.si

Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI?
(24. - 29. januar 2005)

Projekt bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih/video arhivov in njihovo dostopnost in prikazal razli�ne mo�nosti za digitalno arhiviranje AV materialov in strategije za njihovo razpe�evanje. Sestavljajo ga:
- delavnica iz produkcije digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD, spletne
strani);
- predavanja o perspektivah medijskih arhivov: referen�ne mednarodne
diskusije in projekti;
- razstava avtorskih primerov digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD,
spletne strani);
- sklepni strokovni posvet o pomenu in dostopnosti digitalnih AV
arhivov.

Vodje delavnic in predavatelji so doma�i in mednarodni strokovnjaki, aktivni na podro�ju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpe�evalske namene mimo prevladujo�e komercialne logike.

Glej:
- Gerard Couty http://unitvnetwork.org/ http://www.werkleitz.de/~pape/d/04projects/01whatisfrigo/couty.html
- Neven Korda http://www.zavod-zank.si/korda/
http://www.internet-portfolio.org/zanka/
- Damijan Kracina http://www.kracina.com/
- Rotraut Pape http://www.hfg-offenbach.de/resCont.hfg?fdId=20
- http://www.hfg-offenbach.de/uniStaffInd.hfg?fdId=173&fdPage=0
- http://www.werkleitz.de/~pape/
- Mona Schieren http://www.imediathek.org/symposium_pcps/english/
http://www.imediathek.org/
- Christian Vanderborght http://unitvnetwork.org/, http://www.plateformetv.com, http://www.xmbmusic.com, http://www.xmediabase.com

Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim institutom Charles Nodier, Goethe institutom, galerijo Kapelica in Kiberpipo v Ljubljani.

Predstavitev Videodokumenta in Sveta umetnosti na Norve�kem

Barbara Bor�i� in Sa�a Nabergoj sta bili na povabilo Ute Mete Bauer, kuratorice in direktorice Office for Contemporary Art v Oslu gostji tamkaj�njega mednarodnega reziden�nega programa. Dvotedensko bivanje je bilo namenjeno seznanitvi z norve�ko umetnostno sceno in njenimi akterji.

19. novembra sta v Project Room v Oslu pripravili dvojno predavanje.

Barbara Bor�i� je na predavanju z naslovom >Videodokument in Videospotting< predstavila rabe in recepcijo videa v slovenskem prostoru s spremljavo spletnih strani in prikazala primere s pomo�jo cederoma Videodokument in na njem objavljenih kratkih insertov iz video del 21-ih avtorjev. Predstavitev je zbudila zanimanje strokovnjakov in �tudentov za video umetnost pri nas, hkrati pa tudi navdu�enost nad konceptualno zaokro�enim in pionirskim dokumentacijskim projektom, ki mu doslej domala ni para v mednarodnem merilu.

Sa�a Nabergoj je na predavanju z naslovom >Curating the World of Art: presentation of the World of Art, school for contemporary art & discussion on curatorial practise< predstavila �olo za sodobno umetnost Svet umetnosti. Govorila je o razmerah, ki so v slovenskem kulturnem prostoru spodbudile vzpostavitev prvotnega programa leta 1997, predstavila konceptualno zasnovo in kompleksno strukturo �ole (Te�aj za kustose, Seminar iz pisanja, Serija predavanj, Zbornik) in vseh sedem dosedanjih letnikov s prikazom sklepnih razstav. Diskusija je pokazala, da se navzo�i strokovnjaki iz mednarodnega prostora strinjajo, da so tak�ni programi nujno potrebni, da pa so �e zmerom redkost v izobra�evalnih sistemih po svetu. Najbolj nas veseli, da smo prav ob tej prilo�nosti navezali stike s
kuratorskim programom v okviru Konstfak, University College of Arts Crafts and Design, v Stockholmu na �vedskem, kar je velik obet za prihodnje medsebojno sodelovanje.

http://www.oca.no/

8. 11. 2004

MARIJA MOJCA PUNGER�AR
PRED DOMA�IM PRAGOM

Odprtje: 9. 11. 2004 ob 20. uri.
Razstava traja do 27. 11. 2004.

O projektu:
V najnovej�em projektu Pred doma�im pragom se Marija Mojca Punger�ar ukvarja s svojim �ivljenjskim prostorom - sosesko, kjer zadnjih nekaj let �ivi.
Punger�arjeva je na avtobiografski na�in dokumentarno obdelala dogajanje v ljubljanskem predmestju Grba (obmo�je med Vi�em, Ro�no dolino in Vrhovci). Zanimajo jo na�ini, kako se socialno urbano okolje vpisuje v arhitekturo in naravo.

Okolje, v katerem se je avtorica zna�la kot pri�lek, ji je vzbudilo zanimanje zaradi urbanih skrajnosti, ki odslikujejo nara��ajo�e socialno in razredno razslojevanje prebivalcev Grbe. Nekdaj tipi�no delavsko-kme�ko predmestje se hitro spreminja; gradijo so se luksuzna naselja, prostor in mo� se razporejata po novih pravilih. Ob vsem tem pa tiho in neopazno potekajo tudi naravni procesi, s katerimi se prostor prilagaja �loveku.

Projekt Pred doma�im pragom sestavljata serija fotografij in video. Doma�o sosesko je avtorica tri leta fotografirala na vsakodnevnih sprehodih s psom. Posnetke je opremila s komentarji in zgodbami, ki gledalcu pribli�ajo lokalno zgodovino tega prostora.

Izjava avtorice:
"Moja soseska nima skupne zgodbe. Morda me je prav to pritegnilo, da sem jo pred tremi leti za�ela bele�iti s pomo�jo svojega fotoaparata. Na vsakodnevnih obhodih je nastajala moja zgodba. Na sprehodih s psom sem fotografirala procese spreminjanja najinega "lovi��a". Sprva le najbolj o�itne prizore, pozneje sem odkrivala tudi bolj neopazne spremembe. Kot da prostor �ivi svoje vzporedno �ivljenje, ki je sicer odvisno od �lovekovih posegov, pa vendar pred njim skrito."

O avtorici:
Marija Mojca Punger�ar deluje na podro�ju sodobne umetnosti (likovna in�talacija, video, performans in gledali�ka kostumografija). Za njeno delo so zna�ilne socialno anga�irane vsebine, npr. odpu��anje doma�ih tekstilnih delavk (projekt Singer, 2003, 9. Mednarodni festival Mesto �ensk v Ljubljani), rabljena obla�ila (projekt Dresscode, z Veroniko Klan�nik, 2002, Kiberpipa, Ljubljana).

Punger�arjeva je za�ela umetni�ko delovati v osemdesetih kot �lanica skupine Linije sile. Leta 1989 je diplomirala na na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2001 pa magistrirala na oddelku za nove �anre na San Francisco Art Institute v Kaliforniji, kjer je �tudirala kot Fulbrigtova �tipendistka.

Svoje projekte je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Samostojno se je se predstavila v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Zagrebu, Duesseldorfu, na Dunaju, v San Franciscu in New Yorku. Sodelovala je na �tevilnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Evropi in v ZDA ter gostovala na uveljavljenih mednarodnih festivalih sodobne umetnosti kot so: festival Artscape v Baltimoru, festival �tajerska jesen v Gradcu, festival Belef v Beogradu, Bienale mladinske kulture v Rijeki in Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto �ensk v Ljubljani.

Njeno delo Bears Make Me Laugh iz leta 1995 je bilo letos na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani v okviru razstave Raz�irjeni prostori umetnosti: Umetnost 1985 - 1995. V javnosti pa je najbolj odmeval projekt Manekeni iz leta 1997, ko je avtorica oblekla ljubljanske javne spomenike.

------------------------------------------------------------------------------

Fotografije in CV avtorice lahko najdete na spletni strani:

http://www.ljudmila.org/scca/mojcapress/index.html

-------------------------------------------------------------------------------
Kontakt: Marija Mojca Punger�ar
T: 041 882 593, E: mojca.pungercar@guest.arnes.si

Producent projekta Pred doma�im pragom: KUD Trivia
Projekt sta podprla: Mestna ob�ina Ljubljana - Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

--------------------------------------------------------------------------------
Center in Galerija P74
Pru�nikova 74
1210 Ljubljana
T: 01 516 15 81
GSM: 031 661 652
e-mail: p74info@volja.net
web: www.zavod-parasite.si
Galerijske ure: 14.- 20. ure, torek - sobota.

------------------------------------------------------------------------------------------------

SCCA-Ljubljana
Zavod za sodobno umetnost
http://www.scca-ljubljana.si
tel.: 01 431 83 85
fax: 01 430 06 29

------------------------------------------------------------------------------------------------
Zavod SCCA-Ljubljana je clan Asociacije, Drustva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na podrocju kulture in umetnosti.

ARTSLINK 2005

Mednarodna organizacija CEC ArtsLink (www.cecartslink.org) s svojimi
programi podpira izmenjave umetnikov in kulturnih managerjev iz ZDA in
de�el srednje in vzhodne Evrope, Rusije in Evrazije.
Umetniki in kulturni managerji iz Slovenije lahko sodelujejo na dveh
razpisih programa ArtsLink: reziden�no bivanje ali neodvisni projekti.
Rok za oba razpisa: 22. november 2004.

ve�...

Damijan Kracina & Vladimir Leben

'GALAPAGOS'

Razstava v galeriji Alkatraz
�etrtek 30. september 2004 ob 21.00,
Razstava bo na ogledu do 14. oktobra 2004.
Galerija je odprta od ponedeljka do petka med 21.00 in 24.00.

Link za Galapagos:
http://www.kracina.com/galapagos
http://www.premoderno.com/leben/galapagos

Videospotting v Beogradu

V okviru projekta Ljubljana-Beograd ekspres, ki se je v izvedbi KUD Codeep odvijal v Beogradu med 9. in 12 septembrom in je vklju�eval kar lepo �tevilo mladih slovenskih umetnikov, je v biv�o prestolnico potoval tudi tematski izbor slovenskih videov iz devetdesetih let, zbranih v okviru programa Videospotting Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. Beograjski publiki so se predstavili pod naslovom Kreature -drugi del. Izbor sta kurirali Barbara Bor�i� in Nerina Kocjan�i�.

Avtorji video del so: Marko A. Kova�i�, Peter Vezjak, Marko Peljhan, Sa�o Podgor�ek, Ema Kugler, Oliver Mar�eta, Damijan Kracina, Andrej Lupinc, Neven A. Korda ter Kolja Saksida.

Zgodovina kulturnih in umetni�kih izmenjav med Ljubljano in Beogradom po razpadu Jugoslavije sega vsaj v leti 1994 in 1995, ko sta v �asu pretganih odnosov med obema dr�avama izmenjavo lahko organizirala nevtralna Zavoda za odprto dru�bo - Slovenija in Sorosove fondacije - Jugoslavija. Motor izmenjav oz. obse�nih predstavitev beograjske alternativnine scene v Ljubljani (DIBIDON) in ljubljanske alternativnine scene v Beogradu (KONTRA DIBIDON), je bil Vuk ?osi?. Dogajalo pa se je marsikaj, od koncertov in gledali�kih in lesnih predstav do projekcij filmov in videov, razstave in �go�ih debat - vse skupaj je dokumentirano v iz�rpnem katalogu.

Aprila 2001 je sledil �tudijski obisk Beograda poimenovan Beograjska izku�nja, ki ga je v okviru Sveta umetnosti, �ole za sodobno umetnost pripravil SCCA-Ljubljana. Udele�encem Te�aja za kustose se je pridru�ila skupina mlaj�ih kustosov in kritikov iz Zagreba. Skupaj z beograjskim Centrom za savremeno umetnost smo pet dni predstavljali vse tri vpletene scene,
debatirali o politi�no anga�irani umetnosti, takrat aktualni tematiki in postavljali trdnej�e temelje prej sporadi�nim sodelovanjem.

Filmsko glasbeni ve�er -- audiovizualni �asovni stroj
NA DOMA�EM VRTU III - BACK TO THE ROOTS
slovenska premiera: Menza pri koritu, AKC Metelkova mesto
�etrtek, 16. september 2004, ob 21.30

Po uspe�ni predstavitvi na Vienna Jazz Festivalu na Dunaju julija letos, bo v �etrtek, 16. septembra ob 21.30 v Menzi pri koritu, AKC Metelkova mesto, slovenska premiera posebnega avdiovizualnega �asovnega stroja: Potujo�i kino Bridka Bebi�a bo namre� tam predstavil filmskoglasbeni, filmsko-glasbeni in glasbeni ve�er z naslovom
Na doma�em vrtu III - Back to the Roots.

Za kaj gre? Na doma�em vrtu je v domovini in na tujem (Hrva�ka, Avstrija, Belgija, Italija, ZDA) znan projekt, ki ga je leta 1999 zasnoval Bratko Bibi� s sodelavci. Monta�e, recikla�e, zanke, adaptacije, adepti � "potujo�i kino" humorno, a (prav zato) ni� manj pretresljivo popotuje po "sedanjem stanju arhivske filmske produkcije". Rezultat je osupljiv, povzemimo ga s kritikovo besedo, ki dr�i tudi tokrat: "Bibi� iz odlomkov arhivskih filmov naredi novo zgodbo ali novi film, ki je fikcija, temelje�a na ,faktih' (dokumentarnih posnetkih). Ne gre za kak�no, histori�no kompilacijo', ki bi podala zgodovinski pregled slovenskega filma od za�etkov do vzpostavitve nacionalne kinematografije, ampak prej za neke vrste ,zgodovinsko fikcijo', ki prek filma pripoveduje o zgodovini in torej tudi o sedanjosti. Filmska zgodba torej lahko nastane tudi iz arhivskih posnetkov, ki �e vedeli niso, kaj ka�ejo in o �em govorijo." (Zdenko Vrdlovec, 2000).

V svojem tretjem delu Bibi� suvereno napove pribli�ek k temeljnim vpra�anjem harmonike - njenim posebnim vlogam v vojni, miru in revoluciji. Urbane katastrofe, bizarni izumi, filmi�ni pretresi, dru�bene tranzicije, ki se (�e zdaj in �e spet znova) rojevajo kar sproti in vsak dan � Bibi� nam s svojo zna�ilno gesto - navidez neobvezno in neosebno - zleze pod ko�o, in v pesmi, besedi in sliki poka�e, kje pravzaprav �ivimo. Mahoma ne ve� ve�, kaj je bolj �udno? Kraji in ljudje? Je mar bolj �udna muzika? Bibi�eva teorija ali praksa, ki je ujeta na bodisi nem bodisi zvo�en film med letoma 1905 in 2005? Ali je pa� �udno kar samo filmi�no gradivo?

Tokratni dogodek se deli na troje:

filmski del ve�era so pripravili: Bratko Bibi� (zamisel, izbor gradiva, monta�a, recikla�a, adaptacija), Boris Garb (monta�, trik), Neven Korda (supervizija, podpora, monta�a), Ale� Trtnik in Boris Romih (obdelava filmskega zvoka);
glasbenofilmski del ve�era: Bratko Bibi� (harmonika) & The Madleys - Matja� Sekne (violina, viola, sampler), Marjan Stani� (bobni, tolkala), Vasko Atanasovski (altovski in sopranski saksofon, flavta) - s posebnim gostom z Dunaja: Otto Lechner (harmonika);
koncertni del ve�era: Bratko Bibi� (harmonika) & The Madleys - Bogo Pe�nikar (klarinet, baritonski saksofon), Nino De Gleria (kontrabas, elektri�na basovska kitara), Ale� Rendla (bobni, tolkala) - s posebnim gostom z Dunaja: Otto Lechner (harmonika) + gostujo�i glasbeniki iz orkestra "Sloga na dvoru".

Zakaj? Ob 10-letnici projekta Kino-uho Slovenske kinoteke. Ob 11-letnici AKC Metelkova mesto. Ob 99-letnici Odhoda od ma�e v Ljutomeru, prvega slovenskega filma. In kar tako, iz �iste muke in veselja.

Projekt je nastal v koprodukciji Slovenske kinoteke - Kino-uho, Slovenskega filmskega arhiva, zavoda Alcedo, zavoda Zank in Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. Podprla so ga MOL - oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za kulturo RS, Fabrika 13 in VIS �ompe.

Svetovna premiera tega dela socialno-politi�ne epopeje Na doma�em vrtu je bila v torek, 8. julija letos na Dunaju. Bratko Bibi� in dva �lana The Madleys, Matja� Sekne in Marjan Stani�, so v okviru Vienna Jazz Festivala z uspehom igrali v najstarej�em mestnem jazzovskem klubu - Miles Smiles. Konec leta bo Potujo�i kino Bridka Bebi�a gostoval �e v Nem�iji, Belgiji, �vici in na Nizozemskem.

Pripominjamo, da je CD album Na doma�em vrtu (Slovenska kinoteka/Nika 2002), ki je akusti�no dokumentiral za�etek istoimenskega projekta, domala razprodan in je - podobno kakor album znamenite Bibi�eve "pionirske world music" zasedbe Begnagrad, ki so ga lani vnovi� izdali v Izraelu - tik pred ponatisom. Prejel je vrhunske kritike in se zadnja leta vrti po vseh dostojnej�ih radijskih postajah sveta.

Navsezadnje �e obve��amo, da dokumentarni film Accordion Tribe, ki ga je o istoimenski zasedbi (v njej igrajo Guy Klu�ev�ek, Maria Kalaniemi, Lars Hollmer, Bratko Bibi� in Otto Lechner) zre�iral Stefan Schwietert (�vica/Avstrija 2004), prihaja tudi v slovensko distribucijo! Film je odkupilo podjetje Demiurg, premierno pa bo prikazan 13. oktobra ob 20.10 v Kinodvoru. Instruktivne biografije vseh �lanov harmonikarskega plemena, kajpak tudi tokratnega gostitelja Bratka Bibi�a in gosta Otta Lechnerja, si lahko ogledate na tejle spletni strani: http://www.hoedown.com/artists/accordiontribe/
pripravil Miha Zadnikar

SCCA, ZAVOD ZA SODOBNO UMETNOST - LJUBLJANA
SVET UMETNOSTI �ola za sodobno umetnost
Letnik 2004/2005
Te�aj za kustose
november 2004 - september 2005
Seminar iz pisanja
oktober 2004 - oktober 2005

RAZPIS ZA PRIJAVE NA TE�AJ ZA KUSTOSE in SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

Te�aj za kustose je edini program v Sloveniji, ki je namenjen prakti�nemu in teoreti�nemu izobra�evanju na podro�ju sodobne umetnosti. Izhaja iz podmene, da je prihodnje strokovnjake potrebno oz. koristno nau�iti ve��in in metod, ki jim bodo pomagale pri spoprijemanju s kompleksno materijo sveta umetnosti.

Te�aj omogo�a poglabljanje znanj, vezanih na delo kustosa pri koncipiranju in izvedbi razstav. Izbrani te�ajniki bodo od novembra 2004 pod mentorskim vodstvom izoblikovali koncept razstave in jo junija 2005 postavili v Galeriji �kuc. Te�aj dopolnjujejo delavnice, namenjene pridobivanju prakti�nega znanja (stiki z javnostmi, organizacija razstav...), sre�anja z umetniki in kustosi, raziskovalne naloge ter �tudijska potovanja po Sloveniji in Hrva�ki.

Te�aj je namenjen vsem, ki jih zanima delo na podro�ju sodobne umetnosti, ne glede na izku�nje, starost in izobrazbo.

Za udele�bo na te�aju je potrebno razumevanje slovenskega jezika!
Rok za prijavo: �etrtek, 7. oktober 2004

Seminar iz pisanja bo zapolnil vrzel v teoretski in kriti�ki refleksiji in vzpodbudil pisanje o sodobnih umetni�kih praksah. Sestavljen bo iz 9-mese�ne serije delavnic in predavanj pod mentorskim vodstvom Mi�ka �uvakovi�a in Igorja Zabela. Mentorsko delo bo potekalo v obliki rednih �tirinajstdnevnih sre�anj (branje in analiza tekstov in individualno pisanje eseja) in po e-mailu. Enkrat na mesec bodo delavnice (7), ki bodo namenjene pregledu razli�nih �anrov pisanja in medijskih predstavitev ter prakti�nemu preizku�anju v njih.

Seminar bo potekel v slovenskem, srbskem in hrvaskem jeziku!

Rok za prijavo: �etrtek, 7. oktober 2004

Zlo�enko s podrobnej�imi informacijami o programu in prijavnici lahko dobite na
www.worldofart.org

ali osebno na
Zavod SCCA-Ljubljana
Sa�a Nabergoj ali Tev� Logar
Metelkova 6
1000 Ljubljana
tel.: (01) 431 83 85
fax: (01) 430 06 29
E-mail: info@scca-ljubljana.si
http: www.worldofart.org
Uradne ure: 11.00 - 15.00

Svet umetnosti, �olo za sodobno umetnost podpira MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana.

SCCA, CENTER FOR CONTEMPORARY ARTS - LJUBLJANA
WORLD OF ART school for contemporary art
Year 2004/2005
Curatorial course
November 2004 - September 2005
Seminar in writing
October 2004 - October 2005

TENDER FOR APPLICATIONS FOR THE CURATORIAL COURSE AND THE SEMINAR IN WRITING ON CONTEMPORARY ART

The curatorial course is the only program in Slovenia oriented towards practical and theoretical education in the field of contemporary art. It derives from the idea that the future experts should be taught the skills and methods, which will help them at their dealings with the complex matter of the world of art.

The course enables broader knowledge related to the work of a curator when drafting the concept and setting up exhibitions. The chosen course attendees will be under the guidance of mentors from November 2004 to September 2005. During this period they will form a concept for the exhibition and set it up in the �kuc Gallery. The course also includes workshops intended for gaining practical knowledge (public relations, organising exhibitions, etc.), meetings with artists and curators as well as study trips across Slovenia and Croatia.

The course is intended for all who are interested in working in the field of contemporary art, regardless of their experience, age and previous education.

Slovenian language is a necessity in order to participate at the course.
Deadline for applications: Thursday 7th October 2004

The Seminar in Writing on Contemporary Art will fill the gap in the theoretical and critical reflection and encourage writings on contemporary artistic practices. It will be composed of a nine months long series of workshops and lectures under the mentorship of Mi�ko �uvakovi� and Igor Zabel. The mentorship work will take place in the form of regular fortnightly meetings (reading and analysis of texts as well as individual essay writing) as well as through e-mail. Once a month workshops will take place (7), which will be intended to overview the various writing genres and media presentations as well as their practical applications.

The seminar will take place in Slovenian, Serbian and Croatian languages.
Deadline for applications: Thursday 7th October 2004

You can obtain the brochure with detailed information on the programme and application forms at www.worldofart.org

or personally at
Zavod SCCA-Ljubljana
Sa�a Nabergoj or Tev� Logar
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Phone: (01) 431 83 85
Fax: (01) 430 06 29
E-mail: info@scca-ljubljana.si
http: www.worldofart.org
Official hours: 11 am - 3 pm

World of Art , School for Contemporary Arts is supported by City of Ljubljana - Department of culture and research activities.

KULTURA 2000 v Celju, Idriji, Novi Gorici in Zagorju!

V septembru Kulturna sti�na to�ka organizira predstavitve programa EU "Kultura 2000" in aktualnih razpisov v naslednjih krajih:

1. CELJE (Galerija sodobne umetnosti Celje, Trg celjskih knezov 8)
Petek, 3. september, ob 12. uri
V sodelovanju z Zavodom za kulturne prireditve Celje.

2. IDRIJA (sejna soba Ob�ine Idrija, Mestni trg 1)
Ponedeljek, 6. september, ob 11. uri
V sodelovanju z Idrijsko-Cerkljansko razvojno agencijo d.o.o. Idrija (ICRA).

3. NOVA GORICA (mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica, Bevkov trg 4)
Torek, 7. september, ob 11. uri
V sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica.

4. ZAGORJE (v novih prostorih Regionalnega centra za razvoj, Podvine 36)
Sreda, 8. september, ob 12. uri
V sodelovanju z Regionalnim centrom za razvoj d.o.o.

PROGRAM PREDSTAVITEV:

V okviru programa KULTURA 2000 Evropska unija sofinancira mednarodne projekte z razli�nih kulturno-umetni�kih podro�ij in s tem spodbuja sodelovanje med evropskimi kulturnimi izvajalci. Slovenija je �lanica programa od leta 2002 in doma�i kulturni izvajalci bodo letos lahko �e tretji� sodelovali na letnem razpisu kot prijavitelji projektov.
Poleg programa, uspe�nosti doma�ih prijaviteljev na preteklih razpisih in rednega letnega razpisa za enoletne (t.i. Akcija 1) in ve�letne (t.i. Akcija 2) projekte bodo predstavljene �e nekatere druge akcije v okviru Kulture 2000: npr. Evropski dedi��inski laboratorji, Eksperimentalne akcije ...
Po predstavitvi bodo udele�enci imeli mo�nost individualnega svetovanja, lahko pa se bodo dogovorili za kasnej�o pomo� pri pripravi prijav ali iskanju partnerjev.

Potrditev udele�e je obvezna (najkasneje do dneva pred predstavitvijo na naslov ccp@scca-ljubljana.si), da bomo lahko zagotovili informativno gradivo za vse udele�ence.

Vsem soorganizatorjem se zahvaljujemo za sodelovanje in pomo� pri izvedbi!

Vabljeni!

Mateja Lazar
Kulturna sti�na to�ka v Sloveniji

�e �elite, da javno predstavitev skupaj organiziramo tudi v va�em kraju, nam pi�ite (ccp@scca-ljubljana.si) ali nas pokli�ite (01/431 83 85, Mateja Lazar).

INFORMACIJE
Kulturna sti�na to�ka v Sloveniji
Tanja Kos
Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, Ljubljana
T: (01) 431 83 85
E: ccp@scca-ljubljana.si
http://www.scca-ljubljana.si/arhiv/ccp

URBANARIA NA DE/KONSTRUKCIJI SPOMENIKOV V SARAJEVU

V okviru mednarodnega projekta De/construction of Monuments (De/konstrukcija spomenikov) v organizaciji Centra za sodobno umetnost v Sarajevu, je bil 9. julija predstavljen tudi razstavni projekt Urbanaria, ki je s podnaslovom Umetnost v urbanem kontekstu potekal v Ljubljani med letoma 1994 in 1997. Z njim je SCCA-Ljubljana v slovenskem prostoru vzpostavil konceptualno razmi�ljanje in kontekstualno prakso v navezavi na mesto Ljubljana ter vpeljal druga�en status razstave, druga�no vlogo kustosa in druga�no pozicijo umetnika.

Barbara Bor�i�, direktorica SCCA-Ljubljana, je predstavila Urbanario na konferenci >Umetnost v javnem prostoru in spomin<, na kateri so s predavanji sodelovali �e Christof Tannert z berlinskim projektom Neskon�nost svobode iz leta 1990 in Dunja Bla�evi� s projekti v Sarajevu.
Hkrati je potekal tudi seminar >Spomeniki: med zgodovino in spominom< pod vodstvom Bojane Peji�, v sekciji Umetni�ke prakse pa so svoje projekte predstavili umetniki Jochen Gerz (Pariz), Sanja Ivekovi� (Zagreb), Braco Dimitrijevi� (Sarajevo, Pariz), Kurt & Plasto (Sarajevo).

S tem enotedenskim programom so organizatorji pod vodstvom Dunje Bla�evi�, direktorice SCCA- Sarajevo, vpeljali temo spomenikov in umetnosti v javnem prostoru in hkrati vzpostavili t.i. civilni forum za javne spomenike. Jeseni bodo v okviru tega mednarodnega projekta sledile mednarodna razstava, filmske projekcije in skupni projekti s partnerskima organizacijama: Urbani pokret iz Mostarja in Centar za informativnu dekontaminaciju iz Banja Luke.

Vpra�anje spomenikov je v Sarajevu postalo pomembno kmalu po koncu vojne, med katero so doprsne portrete slavnih ljudi, umetnikov, herojev in politikov, umaknili, da bi jih za��itili pred po�kodovanjem. Ve� let po vojni jih na izvorne lokacije oblasti �e zmerom niso vrnile. To je spodbudilo sarajevska umetnika in oblikovalca Kurta in Plasta, da sta si za svojo akcijo >Z odlo�itvijo komisije - vsi na svoje< izbrala alejo knji�evnikov v centru Sarajeva in na prazne podstavke pozimi leta 2001 postavila lastne mav�ne odlitke. Ob tem je bila ustanovljena civilna komisija za vrnitev spomenikov in na koncu koncev uspela, saj so doprsne portrete na tej lokaciji postavili nazaj. Potem pa se kljub pri�akovanjem, da je to le za�etek vra�anja vseh spomenikov po vrsti, ni zgodilo ni�.
Mednarodni projekt De/konstrukcija spomenikov si je zato zadal zahtevno nalogo predstaviti in tematizirati vpra�anja kolektivne memorije v spregi z javnimi spomeniki. Pri tem jih zanima vloga umetni�kih projektov v javnem prostoru pri ukvarjanju z dru�beno-politi�nimi temami. Reference teh projektov so reprezentacije preteklosti, spomeniki, miti in simboli, na osnovi katerih se konstruira tudi so�asni pogled na svet.
Eden od konkretnih projektov, ki bo realiziran leta 2005 v tem okviru, bo postavitev spomenika Brucu Leeju v Mostarju, junaku, ki se je v tem �e zmerom nacionalno razdeljenem mestu, izkazal za sprejemljivega za vse strani kot borec za pravico in po�tenost.

Ve� informacij o projektu najdete na http://scca.ba/dekonstrukcija .
Kontakt:
Barbara Bor�i�
barbara.borcic@mail.ljudmila.org

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
tel.: (01) 431 83 85
E-mail: info@scca-ljubljana.si
http: www.scca-ljubljana.si

7.7.2004

Skupina Bratko Bibi� & The Madleys v sestavi: Bratko Bibi�, harmonika , Matja� Sekne, violina, Marjan Stani�, tolkala, bo v �etrtek, 8. 7. 2004, nastopila na Vienna Jazz Festivalu na Dunaju. V najstarej�em dunajskem jazz klubu Miles Smiles bo skupina poleg koncertnega programa izvedla tudi svetovno premiero 3. nadaljevanke nemo-zvo�nega filmsko glasbenega projekta Potujo�i kino Bridka Bebi�a predstavlja: Na doma�em vrtu III - Back to the Roots. Projekt nastaja v koprodukciji Slovenske kinoteke, Filmskega arhiva RS, ter zavodov Alcedo, Zank in SCCA. Projekt sta podprla MOL in MK.