Avtobiografija projektnega prostora

Razstavni in diskurzivni dogodek
Ponedeljek, 16. januar 2023, 19.00
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Vesna Bukovec, *Kolesarke prihajajo*, 2020, detajl

SCCA-Ljubljana je od leta 2004 do 2019 v Projektni sobi SCCA s programoma Studio 6 in Brez žebljev in podstavkov vzpostavljal produkcijski in eksperimentalni prostor, ki je povabljene umetnice_ke spodbujal k pripravi prostorskih, konceptualnih, vizualnih in intermedijskih postavitev. Negotovost leta 2021, ko smo vse_i uporabnice_ki Metelkove 6 dobile_i poziv Ministrstva za kulturo, da bomo morale_i M6 zapustiti, je vplivala tudi na programsko načrtovanje dogodkov v Projektni sobi SCCA, hkrati pa nas je to spodbudilo k refleksiji preteklih in sedanjih programov. V luči trenutnega razreševanja problematike uporabe javne kulturne infrastrukture in menjavanja generacij na SCCA-Ljubljana smo se odločili ozreti v preteklost in premisliti lastno delovanje.

Z razstavnim in diskurzivnim dogodkom Avtobiografija projektnega prostora želimo z nekdanjimi gostujočimi umetnicami_ki, vodji in kuratorkami_ji programov Studio 6 in Brez žebljev in podstavkov spregovoriti o učinkih Projektne sobe SCCA – na delo zavoda, na Metelkovo 6, na upravljanje z javnimi kulturnimi infrastrukturami, na samoorganiziranje v času prekarnih produkcijskih pogojev in nenazadnje tudi na umetniško prakso nekdanjih sodelujočih umetnic in umetnikov.

Na pogovoru si bodo sogovorniki Damijan Kracina, Barbara Borčić (vodji programa Brez žebljev in podstavkov), Saša Nabergoj (vodja Studia 6), Borut Savski (umetnik in član Cirkulacije 2) in Ana Čigon (umetnica) zastavili vprašanja, kako je SCCA-Ljubljana razvijal diskurzivni in podporni program v kulturi. Pogovor bo moderiral Dušan Dovč (nekdanji vodja produkcije).

Pogovor bo pospremila razstavna intervencija In vendar me briga, v kateri bo umetnica Vesna Bukovec sopostavila risbo Kolesarke prihajajo (2020) in video razstavo risb In vendar me briga, ki je nastala v okviru razstave v Galeriji GONG (Nova Gorica, 2020–2021). Slednja vsebuje izbor umetničnine produkcije risb zadnjih nekaj let, strnjene v video format. Izbrane serije risb beležijo turbolentno dogajanje okoli nas, gledalki_cu pa predajajo jasna, neposredna aktivistična sporočila. Risba Kolesarke prihajajo upodablja množico kolesark iz protivladnih protestov leta 2020. Razstavna intervencija se tako odziva na pereče problematike sodobnega časa in orisuje različne družbeno politične situacije, s katerimi se vsakodnevno soočamo; od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, trenutne politične klime pri nas in po svetu, vlogo ženske v sodobni družbi, begunsko krizo ipd. Z intervencijo pa se umetnica navezuje tudi na razstavo sodobne feministične umetnosti iz Slovenije Ženske prihajajo!, ki smo jo v Projektni sobi gostili leta 2009, kurirala pa jo je Ana Grobler.

RAZSTAVA

Vesna Bukovec, In vendar me briga

Ali ima umetnost moč, da spreminja svet, odpravlja družbene in socialne nepravičnosti? Iz zgodovine vemo, da je umetnost od nekdaj reflektirala družbenopolitično stvarnost. V dvajsetih letih 20. stoletja so avantgardna gibanja težila tudi h koreniti spremembi družbenega sistema, vendar so se njihovi poskusi vsi po vrsti izjalovili. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da nas družbeno angažirana, provokativna umetniška dela, ki sveta ne olepšujejo, ampak kažejo tudi njegovo temno plat, vznemirjajo in silijo k razmišljanju o realnosti, čeprav nanjo kot posamezniki običajno nimamo vpliva.^[1]

Razstavna intervencija In vendar me briga umetnice Vesne Bukovec, se s sopostavitvijo risbe Kolesarke prihajajo (2020) in video razstave risb In vendar me briga (2020–2021) odziva na pereče problematike sodobnega časa. Izčiščeni motivi, izdelani po fotografskih predlogah, orisujejo aktualne družbenopolitične situacije, s katerimi se vsakodnevno soočamo – od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, vzpona fašističnih političnih teženj pri nas in po svetu, begunske krize ter podnebnega zloma do vloge žensk v sodobni družbi. Z intervencijo v projektnem prostoru se umetnica navezuje na razstavo sodobne feministične umetnosti iz Slovenije Ženske prihajajo! (kuratorka Ana Grobler), ki smo jo v Projektni sobi SCCA gostili leta 2009.

Risba Kolesarke prihajajo se z naslovom poklanja delu Ženske prihajajo Dube Sambolec – skulpturi motoristke iz leta 1976, ki velja za prvo feministično umetniško delo v Sloveniji. Risba upodablja množico kolesark iz protivladnih kolesarskih protestov med epidemijo leta 2020. Protestni shodi so vzniknili kot odziv na uničujočo vladno politiko, ki povzroča razkroj demokratičnih vrednot, kot upor proti politiki sovraštva, korupciji, poglabljanju socialnih razlik in proti škodljivi kulturni politiki. Povezani so tudi z bojem za podnebno pravičnost in svobodo medijev, zavzemanjem za temeljne človekove pravice in za solidarnost v družbi.

In vendar me briga vsebuje izbor umetničine produkcije zadnjih nekaj let, strnjene v video. Slednji je bil del samostojne razstave umetnice v Galeriji GONG v Novi Gorici leta 2020. Izbrane serije risb predstavljene v videu beležijo turbulentno dogajanje okoli nas, gledalki_cu pa predajajo jasna, neposredna aktivistična sporočila. Cikel Ali me nočete, ker sem kritična (2012) izpostavlja in preigrava stereotipne vloge ženske znotraj patriarhalne družbe. Preko dela Na čigav račun (2015) umetnica odpira vprašanja potrošnje kot osrednje kulturne prakse sodobnega časa in njenih negativnih posledic za živa bitja in okolje. (Ne)zavedna ignoranca in pasivna drža do naravnih, vojnih in drugih katastrof je tudi v osrčju dela Kot da (2014) ter triptiha koloriranih risb z naslovom Ne v mojem imenu (2016). Ta beleži mejno politiko in retoriko slovenske javnosti v odnosu do migrantske krize. V ciklu In vendar me briga (2019) pa se umetnica vsesplošni brezčutnosti za trpljenje drugih, ki prežema našo družbo, po robu postavlja z upodobitvami pogumnih žensk 20. in 21. stoletja – žensk, ki so se in se še borijo proti socialnim, političnim in spolnim neenakostim. Naj gre za znane obraze vodij političnih gibanj in uporov, ali pa za anonimne protestnice, risbe v gledalki_cu vzbujajo upanje, da so družbene spremembe še vedno mogoče.

Kuratorki razstave: Urška Aplinc in Lara Reichmann

Deli na razstavi:
Vesna Bukovec, Kolesarke prihajajo, 2020, digitalna risba, tisk na tekstil
Vesna Bukovec, In vendar me briga, video razstava risb, Galerija Gong, Nova Gorica, 2020-2021; kuratorka Nataša Kovšca

________

^[1] Iz besedila kuratorke Nataše Kovšca ob razstavi Vesne Bukovec In vendar me briga v Galeriji GONG v Novi Gorici (2020–2021). Katalog razstave je dostopen na povezavi.

BIOGRAFIJE

Barbara Borčić na področju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig. Je prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005) in nagrade Kritiško pero (2018). Med 1997–1999 je bila direktorica Sorosovega centra za sodobne umetnosti – Ljubljana, med 2000–2015 pa direktorica SCCA–Ljubljana, kjer je leta 2005 vzpostavila video arhiv Postaja DIVA. Je avtorica več knjig in publikacij ter kustosinja razstav in dogodkov.

Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična umetnica, ki se izraža v različnih medijih, v ospredju pa sta video in risba. Redno razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka arhiva Postaja DIVA pri SCCA-Ljubljana.

Ana Čigon ustvarja na področju umetniškega videa, filma in performansa. Njena družbenokritična dela naslavljajo teme, kot so zgodovinska podreprezentiranost, spominjanje in javni spomeniki, LGBTQIA+ tematike, kritični pristop do neoliberalizma ipd. V dela pogosto vpleta elemente humorja, ironije in satire. Kot videastka je prejela nagrado skupine OHO, njeni dokumentarni, eksperimentalni filmi in animacije pa so bili uvrščeni v tekmovalne programe številnih nacionalnih in mednarodnih filmskih festivalov.

Dušan Dovč je od leta 2004 do leta 2019 delal na SCCA-Ljubljana kot vodja produkcije in pridobivanja sredstev, v obdobju 2015–2019 tudi kot direktor zavoda. Od leta 2021 je zaposlen kot kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer koordinira program MGLC Švicarije, ustvarjalnega in rezidenčnega centra.

Damijan Kracina je diplomiral iz kiparstva na ALUO v Ljubljani, kjer je zaključil tudi specializacijo iz kiparstva in videa. Ustvarja na področju kiparstva in večmedijske umetnosti. Na SCCA-Ljubljana je bil med drugim vključen v intermedijske projekte in vzpostavljanje video arhiva Postaja DIVA. Od leta 2010 je profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Saša Nabergoj je kuratorka, piska, urednica in predavateljica na področju sodobne umetnosti, s poudarkom na muzejskih, kuratorskih in kritiških praksah. Na SCCA-Ljubljana je bila od leta 2000 do leta 2015 pomočnica direktorice, od leta 1998 do leta 2015 pa je vodila Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Od leta 2015 je direktorica Loškega muzeja Škofja Loka.

Borut Savski je intermedijski umetnik, skladatelj in producent. Na področju umetnosti deluje od leta 1998. Je ustanovni član KUD Trivia in društva Cirkulacija 2. Sodeluje s slovenskimi in tujimi umetniki, ustvarja glasbo za predstave in redno razstavlja v Sloveniji in tujini (med rugim Ars electronica).

Foto: arhiv SCCA-Ljubljana