Festival V-F-X Ljubljana
Četrtek, 19. 5. 2022, 19.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
Projekcija
Umetnice: Hrvoslava Brkušić, Dalija Dozet, Nicole Hewitt, Ana Hušman, Sanja Iveković, Sara Jurinčić, Leona Kadijević, Neli Ružić, Mateja Zidarić
Kuratorka: Marina Kožul
Vstopnina: 4,40 €
Ker je naslov tega filmskega programa izposojen iz fizike, nedvoumno razkriva tudi zelo očiten namen: s filmskimi sredstvi in jezikom raziskati sile, ki povzročajo gibanje in delovanje. Ne glede na to, ali je njihovo ustvarjalno oporišče multimedijsko povezovanje, ročno izdelan analogni film, objektna animacija, psihološka drama ali (namizni) dokumentarizem, hrvaške avtorice, organizirane okoli teme dinamike prostora, filigransko izražajo politične metafore in osebne skrbi.
Program bo predstavila kuratorka in programska direktorica Festivala 25 FPS iz Zagreba Marina Kožul.
Gore (Planine)
Hrvoslava Brkušić, Hrvaška, 2018, DCP (posneto na 16 mm), 11′ 56”
______________
Izhodišče za nastanek dela so bili najdeni diapozitivi filmskega podjetja Zora film, ki se je v 50. letih preteklega stoletja ukvarjalo s produkcijo izobraževalnih filmov. Iz gradiva, posnetega marsikje po svetu, avtorica izbere le en motiv – prizore gorskih pokrajin. Skozi zapletene postprodukcijske procese fotografije iz diapozitivov oživijo in se spremenijo v gibljive slike.
Hrvoslava Brkušić, Hrvaška, 2018, DCP (posneto na 16 mm), 11′ 56”
______________
Izhodišče za nastanek dela so bili najdeni diapozitivi filmskega podjetja Zora film, ki se je v 50. letih preteklega stoletja ukvarjalo s produkcijo izobraževalnih filmov. Iz gradiva, posnetega marsikje po svetu, avtorica izbere le en motiv – prizore gorskih pokrajin. Skozi zapletene postprodukcijske procese fotografije iz diapozitivov oživijo in se spremenijo v gibljive slike.
Kako se pogovarjati z mamo (Kako razgovarati s mamom)
Dalija Dozet, Hrvaška, 2020, DCP, 11′
______________
Včasih je treba iti na drug konec sveta, da odpremo temo intimnosti. Včasih za snemanje filma ni treba posneti niti enega kadra. Včasih se bližina poskuša ustvariti s povečanjem razdalje in nezmožnost tega se skuša zakamuflirati z avanturo. Včasih se mi zdi, da govorim kitajsko.
Dalija Dozet, Hrvaška, 2020, DCP, 11′
______________
Včasih je treba iti na drug konec sveta, da odpremo temo intimnosti. Včasih za snemanje filma ni treba posneti niti enega kadra. Včasih se bližina poskuša ustvariti s povečanjem razdalje in nezmožnost tega se skuša zakamuflirati z avanturo. Včasih se mi zdi, da govorim kitajsko.
In/Dividu
Nicole Hewitt, Hrvaška, 1999, 16 mm, 8′
______________
In/Dividu se sprašuje o celovitosti in stabilnosti stvari, ki jih deli na osnovne elemente in postavlja pod vprašaj njihov izvor. Eksperimentalno raziskovanje dekonstrukcije in dislokacije materije. Film je prejel več nagrad.
Nicole Hewitt, Hrvaška, 1999, 16 mm, 8′
______________
In/Dividu se sprašuje o celovitosti in stabilnosti stvari, ki jih deli na osnovne elemente in postavlja pod vprašaj njihov izvor. Eksperimentalno raziskovanje dekonstrukcije in dislokacije materije. Film je prejel več nagrad.
Tržnica (Plac)
Ana Hušman, Hrvaška, 2006, digitalni format, 9′
______________
Za izdelavo ozimnice je treba kupiti le lokalne pridelke, ki jih je treba obdelati, da so varni in ohranjeni, ujeti v najboljšem trenutku zrelosti. Pri tem postopku je treba odstraniti vse tujke, izbrati najlepše kose in vse dobro očistiti, da zagotovimo nepokvarljivost ozimnice.
Ana Hušman, Hrvaška, 2006, digitalni format, 9′
______________
Za izdelavo ozimnice je treba kupiti le lokalne pridelke, ki jih je treba obdelati, da so varni in ohranjeni, ujeti v najboljšem trenutku zrelosti. Pri tem postopku je treba odstraniti vse tujke, izbrati najlepše kose in vse dobro očistiti, da zagotovimo nepokvarljivost ozimnice.
Osebni rezi (Osobni rezovi)
Sanja Iveković, Hrvaška (Jugoslavija), 1982, digitalni format, 3′ 43”
______________
Avtorica, ki v svojem videu raziskuje odnos posameznika, družbe in televizije, pred kamero uprizori performans v velikem planu. Z velikimi škarjami eno za drugo izrezuje luknje iz črne nogavice, ki ji prekriva obraz, in tako vsako novo luknjo »zapolni« z novim posnetkom iz televizijske oddaje Zgodovina Jugoslavije. Akt odstiranja obraza in »osvobajanja« lastne identitete je hkrati tesnobno priznanje, da nas definirajo družbeni stereotipi, posredovani s televizijsko podobo.
Sanja Iveković, Hrvaška (Jugoslavija), 1982, digitalni format, 3′ 43”
______________
Avtorica, ki v svojem videu raziskuje odnos posameznika, družbe in televizije, pred kamero uprizori performans v velikem planu. Z velikimi škarjami eno za drugo izrezuje luknje iz črne nogavice, ki ji prekriva obraz, in tako vsako novo luknjo »zapolni« z novim posnetkom iz televizijske oddaje Zgodovina Jugoslavije. Akt odstiranja obraza in »osvobajanja« lastne identitete je hkrati tesnobno priznanje, da nas definirajo družbeni stereotipi, posredovani s televizijsko podobo.
3. septembra 2015 (3. rujna 2015.)
Sara Jurinčić, Hrvaška, 2018, DCP, 9′
______________
V tistem trenutku so vse novice, objavljene 3. septembra 2015, postale resnične. Banalnosti dneva in osebni spomini so se neverjetno močno pomešali.
Sara Jurinčić, Hrvaška, 2018, DCP, 9′
______________
V tistem trenutku so vse novice, objavljene 3. septembra 2015, postale resnične. Banalnosti dneva in osebni spomini so se neverjetno močno pomešali.
Periferija
Leona Kadijević, Hrvaška, 2017, DCP, 8′
______________
Katera zgodba je resnična in kako naj dojemamo svet okoli sebe? V Periferiji se prevpraševanje lastnih idej in stališč poigrava z brezmejnim številom zgodb, dejstev in misli, ki jih izzove povsem običajna vsakdanja stvar, kot je sončnica.
Leona Kadijević, Hrvaška, 2017, DCP, 8′
______________
Katera zgodba je resnična in kako naj dojemamo svet okoli sebe? V Periferiji se prevpraševanje lastnih idej in stališč poigrava z brezmejnim številom zgodb, dejstev in misli, ki jih izzove povsem običajna vsakdanja stvar, kot je sončnica.
Do konca niti (Do konca)
Neli Ružić, Hrvaška, 2019, DCP, 14′ 30”
______________
Nekdanja tovarna preje in sukanca Dalmatinka Sinj je bila eno najuspešnejših tekstilnih podjetij v Jugoslaviji. Od svoje ustanovitve leta 1951 do začetka 90. let prejšnjega stoletja je bila osnova gospodarskega življenja mesta Sinj na Hrvaškem. Imela je tudi ključno vlogo pri emancipaciji žensk, ki so predstavljale 80 % njene delovne sile. Posnet leta 2017, ob zaključku stečajnega postopka, in leta 2018, ko je bila tovarna prodana podjetju, ki stavbo namerava spremeniti v poslovni center in prizorišče poročnih pogostitev, predstavlja film epitaf tovarne in njenih delavcev. Gibanje bombaža in sukanca v ruševinah slavne tovarne, ostanki strojev in praznih hal se prepletajo s prizori iz eksperimentalnega filma Niti, posnetega v zlatih časih Dalmatinke.
Neli Ružić, Hrvaška, 2019, DCP, 14′ 30”
______________
Nekdanja tovarna preje in sukanca Dalmatinka Sinj je bila eno najuspešnejših tekstilnih podjetij v Jugoslaviji. Od svoje ustanovitve leta 1951 do začetka 90. let prejšnjega stoletja je bila osnova gospodarskega življenja mesta Sinj na Hrvaškem. Imela je tudi ključno vlogo pri emancipaciji žensk, ki so predstavljale 80 % njene delovne sile. Posnet leta 2017, ob zaključku stečajnega postopka, in leta 2018, ko je bila tovarna prodana podjetju, ki stavbo namerava spremeniti v poslovni center in prizorišče poročnih pogostitev, predstavlja film epitaf tovarne in njenih delavcev. Gibanje bombaža in sukanca v ruševinah slavne tovarne, ostanki strojev in praznih hal se prepletajo s prizori iz eksperimentalnega filma Niti, posnetega v zlatih časih Dalmatinke.
Plejade
Mateja Zidarić, Hrvaška, 2021, DCP, 12′
______________
V enem od mikrokozmosov se je zgodil majhen premik. Temu premiku pripisujem pomen, izposojen iz mitologije. Mit kot metafora ali mit kot sredstvo za uničevanje morebitnih vsakdanjih strahov.
Mateja Zidarić, Hrvaška, 2021, DCP, 12′
______________
V enem od mikrokozmosov se je zgodil majhen premik. Temu premiku pripisujem pomen, izposojen iz mitologije. Mit kot metafora ali mit kot sredstvo za uničevanje morebitnih vsakdanjih strahov.
