Umetniški intervenciji v javnem prostoru
30. 10.–20. 11. 2019
Park Tivoli, zelenica pri Čolnarni
Odprtje: sreda, 30. 10. 2019, ob 18. uri
Zaključna zabava: ob 18.30 uri v kavarni Moderna
Obveščamo o mednarodnem projektu, pri katerem sodeluje Miha Kelemina, sodelavec SCCA-Ljubljana in vodja šole Svet umetnosti.
Umetnika: Boris Beja, Edouard Burgeat
Kurator in kuratorka: Miha Kelemina, Hana Ostan Ožbolt
Koordinator slovenskega dela projekta: Urban Šrimpf
Mednarodni projekt FREIRAUM mreže Goethe-Institutov in partnerskih institucij raziskuje vprašanje javnega prostora ter pojmovanje svobode v evropskih mestih. Zagovarja skupen in raznolik kulturni prostor ter se zavzema za vrednote, kot so odprtost, vključenost in svoboda gibanja. V dve leti trajajočem projektu sodeluje več kot 40 Goethe-Institutov, kot partnerska inštituta pa sta bili izbrani izpostavi v Ljubljani in Parizu. Umetnika Edouard Burgeat in Boris Beja sta v dialogu s kuratorjem in kuratorko v ljubljanskem parku Tivoli zasnovala projekt, ki nagovarja pojem svobode v mestu.
Instalacija Jusqu’ici tout va bien (so far, so good, 2019) Edouarda Burgeata, zgrajena iz polprosojnih opek iz umetne mase, subtilno podaja zgodbo umetnikove družinske preteklosti. V posamičnih gradnikih so namreč skrbno arhivirani fragmenti pisem in pisemskih ovojnic, ki jih je avtorjev stari oče družini pošiljal s fronte v času druge svetovne vojne. Zamrznjeni spomini iz nekega drugega časa in prostora dobivajo v obliki zidu, postavljenega pred nas, nove simbolne pomene. Postaja spomin opomin in svarilo? Boris Beja v seriji štirih večjih lesenih objektov s skupnim naslovom Fresh Pain (2019) prav tako išče navdih v preteklosti. Navezuje se na košare za na plažo (nem. Strandkorb), ki so bile konec 19. stoletja zasnovane kot svetlo mobilno pohištvo za peščine severnega morja. Obiskovalcem naj bi nudile zavetje pred soncem, vetrom in sunki peska ter hkrati ponujale prostor za intimni odmik od preostalega dogajanja na plaži. Pridih voajerskega, radoživega počitniškega opazovanja se v umetnikovi instalaciji izgublja, saj Beja mobilna sedišča spremeni v opazovalnice, v črne branike. V te naključni mimoidoči sicer lahko sedejo, a napisa »ACHTUNG« na zadnji strani in »FRESH PAIN« na notranji strani objektov vzbujata distanco in premislek, ali je v njih sploh varno sedeti in iskati zavetje.
S sopostavitvijo dveh začasnih umetniških intervencij ter dejansko fizično izkušnjo – zamejitvijo, ograditvijo, zavetjem, odmikom, distanco – želi francosko-slovenska različica projekta FREIRAUM pri naključnem obiskovalcu parka Tivoli vzpodbuditi premislek o vključevanju oziroma izključevanju iz javnega prostora.
Produkcija: Goethe-Institut Ljubljana in Goethe-Institut Paris