Lina Rica: Pretakanje časa

Razstava in pogovor

Četrtek, 29. november 2018, ob 19. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Kuratorka: Jasna Jernejšek

V večmedijski instalaciji Pretakanje časa intermedijska umetnica Lina Rica združuje različne projekte, nastale v zadnjih nekaj letih. V dialogu s kuratorko Jasno Jernejšek bosta zastavljali vprašanja o ontoloških lastnostih časa ter o njegovi rabi v sodobni informacijski dobi. S prostorsko instalacijo projekcij in ogledal bo umetnica predstavila različne elemente projekta: dokumentarne video posnetke in fotografije performativne akcije Iz morja v morje; preoblikovana orodja za merjenje časa; utripajočo svetlobno instalacijo NowHere v kombinaciji s starejšimi time-based deli in novimi projekti v nastajanju. Poigravanje z različnimi označevalci časa odpira prostor za razmislek o pomenskih strukturah sodobnega dojemanja in občutenja časa, ki ga bosta v dialogu kot uprizoritveni del instalacije razčlenjevali umetnica in kuratorka.

O razstavi

Čas je sestavina vsakdanjega življenja, za katero se zdi, da skorajda nevidno pogojuje in uravnava posameznikov in družbeni univerzum. Kaj pomeni živeti v sodobnem času? Kako nas omejuje t. i. objektivni čas, kako subjektivni ali notranji čas in kako biološki? Kako občutenje časa vpliva na dojemanje lastnega sebstva, kako samo/de/konstruiramo svojo identiteto, svoj jaz in pogled na svet?

Tovrstna vprašanja zastavlja večmedijska instalacija Pretakanje časa (Time Transfusion) umetnice Line Rice. Večdelna site-specific instalacija, ki jo sestavljajo starejša, time-based dela in dela v nastajanju, ob vsakokratni postavitvi doživi transformacijo, s tem pa se spreminjajo tudi njeni pomeni. Umetnica z njimi prezentira simbolne in metaforične pomene časa, črpajoč navdih iz številnih referenc iz zgodovine upodabljajoče umetnosti, znanosti, antropologije in mitologije. S plastenjem vizualnih elementov, združevanjem analogno in digitalno ustvarjenih učinkov in preoblikovanjem orodij za merjenje časa strukturira ne/mogoče asociativne povezave vidnega in pomenskega. Poigrava se s koncepti trajanja, gibanja in smeri časa, kar razpira prostor za razmislek o sodobnem dojemanju in občutenju časa.

Boris Groys v eseju Comrades of Time[1] sodobnost opredeli kot prisotnost tukaj in zdaj, ki pa je vedno obremenjena s preteklo zgodovino in uspehom v prihodnosti. Sedanjost se v naši vsakdanji izkušnji manifestira kot ovira; sedanji čas je čas, v katerem znižamo pričakovanja z obeti v prihodnosti in/ali prekinemo s tradicijo, da sploh lahko preidemo na tukaj in zdaj. Sodobni redukcionizem na sedanjost lahko razumemo kot preživitveno strategijo. Sodobnost je namreč prežeta z dvomom, omahovanjem, negotovostjo in neodločnostjo – s potrebo po odloženi refleksiji. Lina Rica skozi svoja time-based dela nenehno preizprašuje lastno pozicijo v času in prostoru, imenovanem sodobnost. Išče mehanizme, kako preživeti v svetu in času, ki poleg eksaktnih merskih enot ne ponuja fiksnih pomenskih struktur, na katere bi se sodobni individuum lahko oprl pri konstrukciji smisla.

Digitalna ura v nekem trenutku namesto 00:00 kaže 88:88 (obrnjen znak za neskončnost) in je na prvi pogled videti kot napaka, sistemska okvara, ki kaže neracionalen, ne/verjeten čas. Lahko pa označuje tudi presežek časa (excessive time), ki si ga lahko razlagamo na različne načine: kot nični čas, čas nič ali ničti čas. Nični čas ne označuje in ne pomeni ničesar; čas nič je čas, ki zgolj je, brez da bi se mu pripisovalo ekonomsko, politično ali kakšno drugo vrednost (neskončni kontinuum); ničti čas pa nosi konotacijo časa, v katerem je vse mogoče, in kot gumb za reset obljublja nov začetek.

Na podoben način relativnost izmerljivega časa naslavlja performativna akcija Iz morja v morje, v kateri umetnica z repetativno gesto pretaka tri decilitre vode iz enega morja v drugo (vodo Jadranskega morja v vodo Severnega morja, vodo Severnega morja v vodo Atlantskega oceana in vodo slednjega v vodo Jadranskega morja). Akcijo lahko razumemo kot ponazoritev koncepta cikličnega časa in kot metaforo za minevanja sodobnega časa. Cikličnost, kjer časa potencialno nikoli ne zmanjka, se zdi absurdna, če jo sopostavimo linearnemu dojemanju časa, kot ga poznamo na Zahodu, kjer časa nenehno primanjkuje, neizkoriščen čas pa je nepovratno izgubljen.

Svetlobna tabla, ki spominja na označevalne napise drugorazrednih motelov z ritmičnim utripanjem besed NOW – HERE – NOWHERE, naznanja distopično dobrodošlico na nedoločen kraj. Kraj, na katerem je imperativ uživanja življenja (carpe diem) tukaj in zdaj prav lahko tudi nikjer, če ste zašli v slepo ulico ali vaše življenje ne poteka po zastavljenih željah in pričakovanjih. Na delu je druge vrste cikličnost in ničnost – ujetost v krog, iz katerega ne moremo izstopiti, saj biti prisoten tukaj in zdaj pomeni tudi dvomiti in biti pasiven, kar pa onemogoča akcijo.

Morda se zdi, da je sodobna produktivno naravnana družba s svojim globalnim raztezanjem in ustvarjanjem virtualnih svetov izpopolnila obvladovanja človeškega delovanja z merilnimi instrumenti, na čemer je zrasla moderna evropska civilizacija. V sodobni družbi je čas, ki ni u/porabljen produktivno, nepomemben in zapravljen. Vendar različne discipline čas razlagajo različno. V filozofiji tako ali drugače obremenjeni čas ne obstaja, saj je pojmovan kot neskončni kontinuum, brez začetka in konca. V tem smislu je tukaj in zdaj vedno, je vedno bil in vedno bo, medtem ko eksistencialna osmislitev ostaja breme posameznika, ki v določenem času živi na določenem prostoru.

[1] V What Is Contemporary Art? e-flux journal. Sternberg Press, 2010, str. 22–39.

Lina Rica (1980) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju instalacij z uporabo videa, grafike, fotografije, animacije in zvoka. V svojem delu obravnava družbene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je zaključila je študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Za svoje grafike je prejela več nagrad, njena dela pa so del zbirke MGLC, Oficina Arara, Critical Mass in Femicomix Portfolio. Med letoma 2012 in 2016 je skupaj z Boštjanom Čadežem vodila umetniško voden galerijski prostor GaleRica v Makarski. Trenutno živi in dela v Ljubljani. (foto: arhiv avtorice)