V-F-X Ljubljana, 11.–14. 5. 2023
3. Mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana
Lokacije: Projektna soba SCCA, Slovenska kinoteka
Petek–nedelja, 5.–7. 5. 2023
Projektna soba SCCA, Metelkova 6
Slika materialnosti svetlobe in toksinov rastlin
Delavnica
Kako je videti analogni filmski trak in kakšne so njegove lastnosti? Kako narediti film brez uporabe kamere in kako ga predvajati na 16-mm projektorju?
Delavnica eksperimentiranja s 16-mm filmskim trakom in izdelovanja fitogramov bo potekala od petka do nedelje po tri ure na dan. Vodila jo bo vizualna umetnica Neža Knez, ki na festivalu V-F-X Ljubljana sodeluje s samostojno razstavo Analogne difrakcije #1 v Projektni sobi SCCA, kjer bo predstavila lastno delo z uporabo postopkov, ki so predmet delavnice.
Udeleženke_ci bodo izdelali vsak po dva fitograma na fotopapirju in tri filmske sekvence (zanke), ki bodo predvajani na javni projekciji v kinotečni učilnici Čufarjeva v petek, 12. 5. ob 17. uri.
______________
Produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA; koprodukcija: Slovenska kinoteka; podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo; zahvala: Marko Turkuš.
Četrtek, 11. 5. 2023, 18.00
Projektna soba SCCA, Metelkova 6
Neža Knez: Analogne difrakcije #1
Odprtje razstave
Prost vstop
Razstava predstavlja aktualno fazo večletnega umetniško-raziskovalnega projekta vizualne umetnice Neže Knez, ki se bo na koncu zgostil v eksperimentalni film. Z raziskovanjem specifičnega prostora, bivše tetine parcele sredi gozda z obilo rastlinja, in potapljanjem v spomine iz otroštva ter v doživetja na tem prostoru avtorica preiskuje prepletanje spomina in minevanja. Eksperimentira z materiali in beleži organski spomin ter kemično-fizikalne odtise, ki jih na filmskem traku puščajo rastline in predmeti v obliki fitogramov in fotogramov.
Razstava s kinetično instalacijo predelanega filmskega projektorja intervenira v prostor. Poseben poudarek namenja eksperimentiranju z materialnostjo analognih mehanizmov in organskih postopkov, ki s filmskega traku izvabljajo podobe, svetlobo in zvok. Magičnost filma se bolj kot v dejanski filmski podobi kaže v razkrivanju procesa kompleksne mehanske strukture proizvajanja podobe.
V sklopu festivala V-F-X Ljubljana bo umetnica vodila eksperimentalno delavnico spoznavanja materialnosti filmskega traku ter izdelovanja fitogramov.
Razstava bo odprta do 18. 5., vsak dan med 12.00 in 17.00.
VEČ
______________
Neža Knez (1990) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Izobraževala se je na mednarodni WHW Akademiji v Zagrebu, kjer se je udeležila tudi šole dokumentarnega in eksperimentalnega filma RESTART. Je dobitnica nekaterih vidnejših nagrad: priznanje (2012) in nagrada (2014) za izjemne študijske dosežke na ALUO v Ljubljani, nagrada za inovativni pristop k umetniški grafiki »zlata preša« (2015), Prešernova nagrada (Univerza v Ljubljani) za izjemne študijske dosežke (2015), za svojo magistrsko nalogo pa je prejela najvišje priznanje z odliko Summa Cum Laude (2017). V letu 2017 je sodelovala na Bienalu mladih v Tirani. Leta 2018 je prejela nagrado skupine OHO in bila na dvomesečni umetniški rezidenci v prostorih Residency Unlimited v New Yorku. V letu 2021 je bila prejemnica delovne štipendije MK. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav, projekcij in performansov. Živi med Ljubljano in Zagrebom. (Foto: Sanja Bistričić)
______________
Kuratorka: Vesna Bukovec; produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA; koprodukcija: Slovenska kinoteka; podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo; zahvala: Hrvoje Spudić, Klubvizija (Zagreb)
Četrtek, 11. 5. 2023, 19.30
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana (muzejska predavalnica)
VR točka
RAJ X TOT in Antonio Giacomin: Potovanje v vesolje zavesti
Predstavitev multimedijske interaktivne VR instalacije
Prost vstop
Potovanje v vesolje zavesti je multimedijska interaktivna umetniška instalacija in izobraževalni dogodek, kjer obiskovalke_ci s pomočjo VR očal in z možganskimi senzorji, pritrjenimi na čelu, spremljajo predvajanje glasbenega tridimenzionalnega videa zgodbe o sfingi, ki kot varuhinja znanja raziskuje jedro svoje biti na poletu skozi prostranstvo sanj. Naglavni senzor hkrati odčitava signale možganskih valovnih frekvenc, ki se prevajajo v grafično podobo s točno določenimi parametri preko posebej prirejenega računalniškega vmesnika BCI – Brainwave Computer Interface. Vsako valovanje posebej oddaja signale, iz katerih razbiramo različna stanja meditacije, osredotočenosti, koncentracije, gibalnih premikov, psihofizičnih in čustvenih stanj. Ti možganski videozemljevidi se nato projicirajo na sinaptična jadra in so na ogled ostalim obiskovalkam_cem instalacije.
______________
RAJ PER TOT (RAJ X TOT) je avdiovizualni umetnik in arhitekt, rojen kot Rajko Pertot v Trstu, kjer je študiral violino. Nato se je izpopolnjeval v kompoziciji na elektronskih inštrumentih v Londonu in v solo petju v Ljubljani. Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, strokovni izpit pa je opravil na IUAV Fakulteti za arhitekturo v Benetkah. Je kreativni koordinator Zavoda za avdiovizualne in uprizoritvene umetnosti IND – Intimate Notions’ Dream v Ljubljani. Več kot 30 let poklicno in umetniško deluje na različnih področjih likovnih praks, arhitekture, scenografije in poučevanja. V zadnjih letih se je usmeril v umetniško izražanje skozi avdiovizualne instalacije, koncerte in performanse, ki ustvarjajo prostor podob in svetlobe z vibracijo telesa, misli, zvoka in glasu. (Foto: Jernej Čampelj)
Antonio Giacomin aka. fluido je kreativni tehnolog in oblikovalec videovsebin, ki se ukvarja z virtualnimi interaktivnimi mediji in s projekti razširjene resničnosti preko svojega podjetja fluido.it. Od leta 2016 je kurator VR sekcije na filmskem festivalu v Trstu, sodeluje pa tudi s tržaško Caso del Cinema pri organizaciji delavnic in okroglih miz na temo razširjenje resničnosti. Leta 2018 je bil gostujoči kurator VR sekcije na festivalu FeKK v Ljubljani, s projektom »In the Cave« pa se je predstavil na 75. beneškem filmskem festivalu v VR sekciji. Je tudi ustvarjalec podkastov in blogov, kjer predstavlja svoje izkušnje pri delu s tehnologijo XR v industriji. (Foto: Lara Perentin)
______________
Projekt je bil izbran na natečaju Centra za kreativnost Ministrstva za kulturo Republike Slovenije s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, v produkciji Rosa Production in v sodelovanju s Centrom vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.
VR točka je program SCCA-Ljubljana za promocijo in distribucijo VR in AR ustvarjalnosti. Je del projekta Odprta Videosfera, ki ga podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.
Četrtek, 11. 5. 2023, 21.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Avtorica v fokusu: Gudrun Krebitz
Projekcija in pogovor z avtorico
Vstopnina: 4,40 €*
Avtorica v fokusu na tretji ediciji Festivala V-F-X Ljubljana je Gudrun Krebitz. Je samosvoja, drzna umetnica, ki že skoraj 15 let ustvarja svojevrsten osebni opus. Njene risbe in kolaži, na naraciji osnovani kratki filmi in instalacije so bili predstavljeni v razstavnih prostorih in na filmskih platnih po vsem svetu. V filmih eksperimentalno dokumentira svoje življenje; v njih oživlja risbe in slike, a se nima za animatorko. Gudrun Krebitz ni filmska režiserka: filme snema, tako kot ostali dihamo – da bi preživela.
Gudrun Krebitz (1983, Gradec) je umetnica in filmska ustvarjalka, ki se v svojem delu osredotoča na eksperimentalno animacijo, instalacije in risbe. Njeno delo je bilo predstavljeno po vsem svetu v razstavnih prostorih in na filmskih festivalih, kot so Berlinische Galerie, ICA London, Muzej moderne umetnosti v Frankfurtu, MUMOK na Dunaju, Londonski festival kratkega filma, Mednarodni filmski festival kratkega filma v Oberhausnu, Mednarodni festival animiranega filma v Annecyju, Ameriški festival dokumentarnega filma v Palm Springsu idr. Filmi Gudrun Krebitz so osvojili različne glavne nagrade, med drugim grand prix na festivalu v Tampereju, nagrado žirije na Festivalu kratkega filma v Hamburgu, zlatega jezdeca na festivalu v Dresdnu. Za film EXOMOON je prejela nagrado za eksperimentalno animacijo, ki jo podeljuje dunajski Künstlerhaus, bila pa je tudi štipendistka Nemške službe za akademsko izmenjavo, programa za filmske/video umetnike berlinskega senata in fundacije Stiftung Kunstfonds. Diplomirala je leta 2015 na Royal College of Art v Londonu. Animacijo je študirala na Univerzi za film in televizijo v Babelsbergu v Potsdamu. Trenutno živi in dela v Berlinu. (Foto: sixpackfilm)
Gudrun Krebitz, Nemčija, 2009, digitalni format (posneto na BetaSP), 1.33, čb, 3’55’’, slovenski podnapisi
______________
Neodgovorjen telefonski klic, poskus plesa, nož v predalu. Poznam te – veš, s kom imaš opravka?
Gudrun Krebitz, Avstrija/Nemčija, 2012, DCP, 1.85, čb/barvni, 9’, slovenski podnapisi
______________
Bizarni vizualni diskurz, za katerega se zdi, da pripoveduje zgodbo o fantu in punci, ki se srečata v baru. S pomočjo te mešanice animacije in igranega filma razumemo, zakaj se je s to punco tako težko pogovarjati.
Gudrun Krebitz, Avstrija/VB, 2014, DCP, 16:9, čb, 4’10’’, slovenski podnapisi
______________
Težko se je vključiti, sploh kadar si v nekem okolju nov. V risanem animiranem kratkem filmu se znajdejo nerodni in zabavni trenutki, namišljeni prijatelj in vse, kar ti ponoči ne pusti spati, ko se ti v glavi vrti kompilacija najboljših drobcev današnjih pogovorov.
Gudrun Krebitz, VB/Avstrija, 2016, DCP, 16:9, barvni, 6’19’’, slovenski podnapisi
______________
»Ker je že dolgo časa sama in ni nikogar drugega, bi prav lahko živela na luni.« Film govori o bivanju, o prisotnosti v trenutku, ki jo upodobi tekoče drsenje skozi različna stanja dneva in noči.
Gudrun Krebitz, Nemčija/Avstrija, 2018, DCP, 1.37, barvni, 7’, slovenski podnapisi
______________
Potovanje skozi pokopališča, neznane vode, pesmi, sanje in želje, ki nam pove, da nas to, po čemer hrepenimo, čaka v lastnem podzemlju in se z njim lahko tudi srečamo.
Gudrun Krebitz, Avstrija/Nemčija, 2022, DCP, 16:9, barvni, 17’, slovenski podnapisi
______________
Z zvokom valovite vode se potopimo v modri vizualni kozmos kopalne kadi in mokrega univerzuma. Rdeča zavesa predstavi igro ognja. Dva svetova, ki se čudežno zlijeta. Ta animirani kolaž je večglasna podvodna meditacija o strahu, osamljenosti in moči domišljije. V temi nismo sami, boste videli!
Za pomoč pri organizaciji programa se zahvaljujemo Avstrijskemu kulturnemu forumu Ljubljana.
Petek, 12. 5. 2023
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana (kinotečna učilnica Čufarjeva)
Slika materialnosti svetlobe in toksinov rastlin
Predstavitev delavnice
Prost vstop
Javna projekcija filmskih sekvenc (zank), ki so nastale na delavnici eksperimentiranja s 16-mm filmskim trakom in izdelovanja fitogramov pod vodstvom vizualne umetnice Neže Knez. Fitogram je tehnika, kjer podobe, barve in teksture na filmskem traku ustvarimo brez kamere in kemikalij, zgolj s pomočjo kemijske reakcije ob stiku z različnimi rastlinami.
______________
Produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA; koprodukcija: Slovenska kinoteka; podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo; zahvala: Marko Turkuš.
Petek, 12. 5. 2023, 19.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vse se vrti: Nova svetloba iz avantgardnih zbirk Slovenske kinoteke
Projekcija in pogovor
Vstopnina: 4,40 €*
Slovenska kinoteka je leta 2010 začela s sistematičnim ustvarjanjem posebnih zbirk, pri čemer se je osredotočila na poprej spregledano zgodovino slovenskega avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma. Trinajst let kasneje te posebne zbirke štejejo prek sto arhiviranih naslovov, Kinoteka pa v zadnjem letu pospešeno nadaljuje s sistematičnim digitiziranjem in restavriranjem avantgardnih filmov. V prvem delu programa bomo predstavili zbirko eksperimentalnih animiranih filmov, ki jih je posnel Tone Rački. Predvajali jih bomo z 8-mm filmskega traku v prisotnosti avtorja. V drugem delu sledi predstavitev izbora slovenskih eksperimentalnih filmov, ki jih je Kinoteka digitalno restavrirala v preteklem letu.
Po projekciji se bo s Tonetom Račkim pogovarjal Matevž Jerman.
Tone Rački, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 8 mm, 4:3, barvni, 3’, brez dialoga
Tone Rački, Slovenija (Jugoslavija), 1971, 8 mm, 4:3, čb, 2’, brez dialoga
Tone Rački, Slovenija (Jugoslavija), 1972, super8 mm, 4:3, barvni, 3’, brez dialoga
Tone Rački, Slovenija (Jugoslavija), 1972, 8 mm, 4:3, barvni, 3’, nemi
Tone Rački, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 8 mm, 4:3, čb/ barvni, 3’, nemi
Vasko Pregelj, Slovenija (Jugoslavija), 1965, digitalni format (posneto na 8 mm), 14’, brez dialoga
Vasko Pregelj, Slovenija (Jugoslavija), 1966, digitalni format (posneto na 8 mm), 6’, nemi
Vinko Rozman, Slovenija (Jugoslavija), 1965, digitalni format (posneto na 8 mm), 6’, brez dialoga
Davorin Marc, Slovenija (Jugoslavija), 1978, digitalni format (posneto na 8 mm), 2’, brez dialoga
Davorin Marc, Slovenija, 2013, digitalni format (posneto na 16 mm), barvni, 2’, brez dialoga
Sulejman Ferenčak, OM Produkcija, Slovenija (Jugoslavija), 1984, digitalni format (posneto na 8 mm), 29’, brez dialoga
Petek, 12. 5. 2023, 21.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Soli in prstí.
Program Panameriškega filma I: Živi hlapi
Projekcija
Vstopnina: 4,40 €*
Program deluje kot poskus pričaranja prvobitnih območij, kjer nastajajo podpovršinski plini in kjer tisto globoko govori v ugankah vulkanskega dima. Kroženje okoli te svetlobe lahko vodi v blaženo slepoto, film slepote pa je tudi film labirinta in film propada. Film okulusa se začne v črni luknji, živa manifestacija naših misli v tunelu svetlobe; občutljiv, svoboden, neodločen in kolektiven. Spomin, pričaran propad, začetek labirinta. Metempsihoza predrojstvenega sanjarjenja: vir notranjega kozmosa. Vse se konča, kjer se je vse začelo, prvobitni propad epskih razsežnosti. Film feniksa, iz prahu do veličastnega oceana.
Projekcijo bo uvedel kurator Jean-Jacques Martinod.
Rubén Gámez, Mehika, 1962, digitalni format (posneto na 16 mm), čb, 8’50’’, brez dialoga
______________
Film raziskuje alegorijo mehiške revolucije prek najbolj ikonične rastline v mehiškem kulturnem imaginariju – agave. Za razliko od Eisensteina in drugih avtoric_jev, ki so se ukvarjali s to temo, se je Gámez odločil, da se ne bo postavil na nobeno stran v boju, in čeprav prek vizualnega eksperimentiranja spravi svoje agave v boj, gre za bitko narave.
Malena Szlam, Čile/Argentina/Kanada, 2018, DCP (posneto na 35 mm), barvni, 15’30’’, brez dialoga
______________
Film, posnet v Andih v tradicionalnih deželah ljudstev Atacameño, Aymara in Calchaquí-Diaguita v severnem Čilu in severozahodni Argentini, poteka znotraj geološkega univerzuma predniških slanih ravnic, vulkanskih puščav in barvnih jezer. Z zlitjem zemlje in neba, dneva in noči, bitja srca in gore ter minerala in mavričnega oblaka Visoka planota razkriva vibrirajočo pokrajino, kjer svetlo modro sonce vedno grozi, da bo zakrilo krvavo rdečo luno.
Ivonne Sheen, Rebeca Albán, Peru, 2018, DCP (posneto na 16 mm), čb/barvni, 11’44’’, brez dialoga
______________
Ljudje, Živali, Zemlja, Veter in Voda se vsi stekajo z enako energijo filmskega ognja, ki jih preči in povezuje. Con cierto animal, ki ga sestavljajo izobraževalne podobe iz filmov, posnetih na 16-mm filmski trak, ki so se nekoč uporabljali za našo vzgojo, pričara poetični trk podob človeškega in živalskega.
Cristiana Miranda, Brazilija, 2016, DCP (posneto na 16 mm), barvni, 8’35’’, brez dialoga
______________
Rimski kipi Visečega vrta Valonga skrivajo zgodovine krvi in smrti. Vrt, sedem metrov nad tlemi, z dolgimi stopnišči, ki mejijo na sosesko Morro da Conceição, od koder stražijo zavoje Zaliva Guanabara, ki ga mesto vztrajno zaseda. Spomenik za mesto sužnjev. Film prinaša spomin na tržnice s sužnji, ki so bile tam pred izgradnjo Vrta, pred zasutjem pristanišča v Valongu. Rimske kipe pokrijemo s slamo Omulúja, ki je izvirno afriški bog, da bi postavili pod vprašaj simbolne narative številnih zatiranj, ki nas konstituirajo, ter dnevno nasilje čaščenja oddaljenih in vsiljenih simbolov.
Bruno Varela, Mehika, 2020, DCP, barvni, 14’08’’, angleški in slovenski podnapisi
______________
Vaja v naključnem materialističnem filmu, koluti, ki jih naseljujejo strukture, kjer se nekaj časovnosti sesede ob razvijanju filma in skeniranju, pri čemer se vsadijo v skupen spomin, na koncu pa tkejo mutirano delo svetlobe in plinov. Spekulativna fikcija, rastlinska naracija, sanje semen.
Kolektiv Los ingrávidos, Mehika, 2019, DCP, barvni, 8’50’’, brez dialoga
______________
Piramida je bila nekoč gora.
Sebastian Wiedemann, Kolumbija, 2020, DCP, barvni, 7’45’’, brez dialoga
______________
Vrelci in Apneje med Svetovi, da bi se zoperstavili pandemiji in jo ponovno bivali. Moč maternice sveta. Ob soočenju s tisoči teles, ki ne morejo dihati in jih usmrtí covid-19, naj bi to delo razmislilo o sili apneje kot načinu dostopa do prvobitnih življenjskih stanj. Če je bil covid-19 posledica antropičnih dejanj, se to delo predlaga kot gesta upora s sklicevanjem na povezavo med kozmosom in izvori življenja. » Deep Blue: A Cinematic In-Between-Living’s Memories of Future by Sebastian Wiedemann
Jean-Jacques Martinod je ekvadorski filmski ustvarjalec, radijski DJ in intermedijski umetnik. Svojo prakso opisuje, da naseljuje tako žive kraje kot deteritorializirane pokrajine, pri čemer upošteva medsebojne odnose, ki so neločljivo povezani z nihajočimi psihičnimi geografijami in široko človeško noezo. Njegova dela si prizadevajo preizpraševati čutno spoznanje v povezavi z naravnim svetom, potencialnimi ravninami in parapoetičnimi ozemlji, s prepletanjem etnofikcije z umetniškimi eksperimentalnimi filmskimi tehnikami.
Njegova dela so bila nagrajena in predvajana v številnih muzejih, galerijah, na filmskih festivalih ter v prostorih in kooperativah, ki jih vodijo neodvisne_i umetnice_ki, vključno z The Museum of the Moving Image, Cinemateca Nacional del Ecuador, Cinemateca do MAM Rio de Janeiro, Cinemateca de Bogotá, Center PHI Montreal, Mednarodni filmski festival Rotterdam, Nomadica na LABA, Sheffield Doc/Fest, FIDMarseille, Mar del Plata, DocumentaMadrid, European Media Art Festival (EMAF), 25FPS, Images Festival, Frontera Sur, Camden International Film Festival, Alchemy Film and Moving Image Festival, Fracto Experimental Film Encounter, Experiments in Cinema, Encuentros Cinematográficos Cámara Lúcida. (Foto: arhiv avtorja)
______________
Za podporo pri izvedbi programa se zahvaljujemo Keiser University iz Floride.
Sobota, 13. 5. 2023, 17.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Analogni formati v digitalnem okolju
Okrogla miza
Brezplačne vstopnice bodo na voljo uro pred začetkom dogodka.
Sodelujejo: Ivonne Sheen (Peru), Ejla Kovačević (Hrvaška), Jan Kulka (Češka), Vladislav Knežević (Hrvaška), Anže Peršin (Slovenija/Portugalska)
Moderatorka: Varja Močnik
Z gostujočimi avtorji_cami se bomo pogovarjali o njihovem delu z analognim filmskim materialom, na kakšen način ta definira njihov izraz, kako razumejo estetiko in etiko analognega v razmerju od digitalnega ter kakšna je prihodnost tovrstnih umetniških praks.
Sobota, 13. 5. 2023, 19.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Soli in prstí.
Program Panameriškega filma II: Zadovoljiti brezno
Projekcija
Vstopnina: 4,40 €*
V teh kratkih delih bomo našli kolaž potencialov, aktiviranih izostrenih drobcev, ki postanejo vidni v radikalnih gestah, kjer se alternativni zasloni prepletejo s podzavestnimi vijuganji naših dni. Predstavljena dela tako razkrijejo kot izničijo miazmatske obilice oblastnih struktur, kažejo nove smeri s snovanjem obvodov, losjonov, strupov, medtem ko brusijo bajonete, kličejo po novih svetovih, ki premišljajo tiste pretekle, povratne zanke v komunikaciji s prihajajočimi prihodnostmi. Pozivajo vampirskega demiurga, oblikujejo portale, vstavljajo bombe v črevesje hidre. Obstaja kraj onkraj mišljenja; kraj, kjer je intuicija motena. Eno oko v fokusu znotraj gostega dima. To so disidentska dela, ki dovajajo žive pulze v hrbtenice in spirale, pri čemer razprejo ultimativno tuljenje.
Projekcijo bo uvedel kurator Jean-Jacques Martinod.
Gabriel Sanceau Fuks, Brazilija/Kanada, 2015, DCP, čb, 11’, brez dialoga
______________
»Arhitektke_i moči v Združenih državah morajo ustvariti silo, ki se lahko čuti, ne pa tudi vidi. Moč ostane močna, ko ostane v temi; izpostavljena sončni svetlobi začne izhlapevati.« — Samuel P. Huntington
Sebastián Zanzottera, Argentina, 2022, DCP, barvni, 15’, brez dialoga
______________
Podobe gorečega morja sprožijo sanje s fotografijami mojega očeta v tovarni za pridobivanje nafte in zemeljskega plina v patagonski stepi leta 1982; fotografije je posnel, ko je delal za argentinsko državno plinarno pred njeno privatizacijo in zaprtjem. V teh tovarnah se zvočna pokrajina vetra zlije z brnenjem strojev, tako kot se ekstrakcija goriva zlije s škodo, povzročeno zemlji in telesom. Film predlaga sanjsko križanje odsotnosti, sledi na telesu in konstrukcije moškosti delavcev v naftni in plinski industriji.
Miguel Hilari, Bolivija, 2021, DCP, čb, 13’15’’, brez dialoga
______________
Gorska veriga v megli in snegu. Človeška odsotnost, starodavni sveti kraji. Pojavijo se sledi: makadami, antene, daljnovodi. Pojavijo se človeški obrazi, za okni in dežjem. Mesto.
Azucena Losana, Brazilija/Mehika/Argentina, 2021, DCP (posneto na 16 mm), čb, 2’06’’, ap
______________
Elektromagnetne pokrajine São Paula in Ría de Janêira se premikajo na nepravilen način in lahko vidimo tisto, kar je zunaj sličice. To hekanje podob se povezuje s pesmijo E se Jesus fosse preto (In če bi Jezus bil črn) brazilskega pesnika Bruna Negrãa, ki predlaga nov način zamišljanja nekaterih naših zakoreninjenih prepričanj.
Martin Baus, Čile/Ekvador, 2021, DCP, čb/barvni, 10’, angleški in slovenski podnapisi
______________
Quebrantahuesos po navdihu serije poetičnih intervencij, ki so jih Nicanor Parra, Enrique Lihn in Alejandro Jodorowsky izvedli leta 1952, ustvari kolaž čilskih filmov militantnega agitpropovskega imaginarija pred državnim udarom, ki ga preplete s filmskimi posnetki grafitov, narisanih na zidove po uporu oktobra 2019. Rezultat je srečanje med političnim jezikom preteklosti in sedanjosti.
Annalissa Quagliatta, Mehika, 2016, DCP (posneto na 16 mm), čb, 2’45’’, angleški in slovenski podnapisi
______________
Film prikaže Mehiko kot državo, kjer so tisti, ki obsojajo korupcijo in nekaznovanost, utišani. Delo se osredotoča na umor novinarja Rubéna Espinose ter aktivistk Nadie Vera, Alejandre Negrete, Yesenie Quiroz in Mile Virginia, ikonični dogodek, ki ponazarja rastoče nasilje v zvezni državi Veracruz. Uporaba črno-belega filma mu daje videz drugega obdobja: kontekst nasilja in krivice je sedanji, toda vprašanja se zdijo ista kot prej, kot stara zgodba, ki se vedno znova ponavlja.
M. Woods, ZDA, 2018, DCP, barvni, 5’40’’, brez dialoga
______________
To je medijsko oblikovan napad, katerega cilj je prekinitev vsemogočnosti hiperrealizma in fašistične banalnosti – najbolje ga simbolizira goreča lutka Donalda Trumpa, narejena iz lateksa. To je nasilni kolaž – delčki simulakerskega kravala, izgred v medijskih odpadkih. Mišljen je za projekcijo kjerkoli – kot poziv k orožju, način spodbujanja in poskus zatresti normalizacijo nestrpnosti in avtoritarizma. To je bolj klic k #Uporu kot #Zoperstavljanju. To ni priložnost za fototermin. Preden nas preplavi estetika niča, se moramo zbuditi in se boriti proti dejavnemu zlu, ki seva iz sedeža »moči« in spreminja realno prek mediatiziranega nihilizma.
Jorge Bordello, Mehika, 2015, DCP, barvni, 8’, slovenski podnapisi
______________
1. december 2012. Kukulkán je potešil svojo žejo s še enim šestletnim žrtvovanjem. Enrique Peña Nieto priseže kot predsednik Mehike.
Jean-Jacques Martinod je ekvadorski filmski ustvarjalec, radijski DJ in intermedijski umetnik. Svojo prakso opisuje, da naseljuje tako žive kraje kot deteritorializirane pokrajine, pri čemer upošteva medsebojne odnose, ki so neločljivo povezani z nihajočimi psihičnimi geografijami in široko človeško noezo. Njegova dela si prizadevajo preizpraševati čutno spoznanje v povezavi z naravnim svetom, potencialnimi ravninami in parapoetičnimi ozemlji, s prepletanjem etnofikcije z umetniškimi eksperimentalnimi filmskimi tehnikami.
Njegova dela so bila nagrajena in predvajana v številnih muzejih, galerijah, na filmskih festivalih ter v prostorih in kooperativah, ki jih vodijo neodvisne_i umetnice_ki, vključno z The Museum of the Moving Image, Cinemateca Nacional del Ecuador, Cinemateca do MAM Rio de Janeiro, Cinemateca de Bogotá, Center PHI Montreal, Mednarodni filmski festival Rotterdam, Nomadica na LABA, Sheffield Doc/Fest, FIDMarseille, Mar del Plata, DocumentaMadrid, European Media Art Festival (EMAF), 25FPS, Images Festival, Frontera Sur, Camden International Film Festival, Alchemy Film and Moving Image Festival, Fracto Experimental Film Encounter, Experiments in Cinema, Encuentros Cinematográficos Cámara Lúcida. (Foto: arhiv avtorja)
______________
Za podporo pri izvedbi programa se zahvaljujemo Keiser University iz Floride.
Sobota, 13. 5. 2023, 21.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Razgledi I
Projekcija
Vstopnina: 4,40 €*
Izbor festivalske ekipe.
Film Zadnje stvari (Last Things) bo uvedel koproducent Anže Peršin, Stenar Projects.
Mohammadreza Farzad, Poljska/Nemčija/Iran, 2022, DCP (posneto na 8 mm), čb/ barvni, 15’03’’, angleški in slovenski podnapisi
______________
Poetični esej, skrbno sestavljen iz odlomkov starih iranskih domačih filmov, posnetih na 8-mm filmski trak. Medtem ko gledamo rojstne dneve in svatbe ter ljudi, ki plešejo, se smejejo, plavajo ali pa se le sproščajo, pripovedovalec s kontemplativnim, včasih težkim glasom našteva niz suhoparnih dejstev. Toda ali je sploh pomembno, koliko poljubov si dobil_a, kolikokrat si se resnično smejal_a ali ob kateri uri si šla_el spat oziroma si vstal_a? Lahko s seštevanjem takih številk pridemo do vsote življenja?Naštevanje številk se izmenjuje s kratkimi izpovednimi frazami, ki pričarajo skriti svet – »ker sem smešna_en, ljudje mislijo, da sem srečna_en« in »rad_a se imam manj, kot so me imeli radi«. Film Delne vsote sta navdihnila istoimenska kratka zgodba Gregoryja Burnhama in roman Édouarda Levéja Autoportrait.
Deborah Stratman, Francija/ZDA/Portugalska, 2023, DCP (posneto na 16 mm), 4:3, barvni, 50’, angleški in slovenski podnapisi
______________
Evolucija in izumrtje z vidika skal in različnih prihodnjih drugih. Geobiosfera je predstavljena kot kraj evolucijskih možnosti, kjer ljudje izginejo, življenje pa obstane.Človeštvo je staro, skale pa so brezčasne. Film Zadnje stvari, v katerem se osupljive podobe prepletajo z evokativnim besedilom in intervjuji, opazuje zgodovino vseh nas in planeta Zemlje skozi najbistvenejše dele – evolucijo in izumrtje, in to z vidika skal. Neizmernost naše eksistence je težko doumeti in obsedeni smo s svojo preteklostjo, pri čemer iščemo razloge. Veliko potovanje, ki bi ga morali opraviti na velikem platnu. V slogu, značilnem za vso njeno dolgo kariero, Deborah Stratman vešče kombinira čisto znanost s spekulativno fikcijo, ne da bi podala odgovore na vprašanje o smislu življenja, pač pa da bi nudila zvoke, podobe in ideje za razmislek. Tako prek mikroskopske kot krajinske fotografije vidimo bujne teksture skal in snovi ter naš odtis na njih. Besedila še poglobijo potovanje, njihove_i avtorice_ji pa segajo od pisk_cev znanstvene fantastike do strokovnjakinj_ov toka zavesti. Stratman v tej eterični pustolovščini zabriše meje med poezijo, pripovedjo in dejstvi. Kot izjavi eden od intervjuvancev: »Skale imajo zgodovino, a se je ne spomnijo.«
Nedelja, 14. 5. 2023, 19.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Jan Kulka
Filmski performans
Vstopnina: 4,40 €*
Jan Kulka se posveča eksperimentalnemu filmu, iz montaže pa je diplomiral na praški FAMU. V središču njegovega zanimanja je izumljanje posebnih projekcijskih naprav za žive filmske performanse. Raje kot da se posveča zgodbam, poskuša umetnik neposredno, s svetlobo in zvokom, doseči čute vsake_ga gledalke_ca, da bi s tem razkril nekatere osnove naše zaznave. (Foto: arhiv avtorja)
Pramítačka (Arheoskop)
Preko edinstvene projekcijske tehnologije odkrivamo nove svetove filma: Pramítačka je posebna optično-mehanska naprava, ki jo je za žive filmske performanse izumil in sestavil češki filmar Jan Kulka. Pramítačka lahko projicira vse tradicionalne filmske formate, a tudi netipične nosilce, kot so povoji, selotejp, čipke, mehurčkasta folija – nabor je širok, kot je široka domišljija. Projekcijska naprava ponuja nove možnosti in radikalno drugačne načine zaznavanja, razumevanja in dela s filmskim materialom, hkrati pa posodablja ustvarjalni proces dejanja projekcije.
Jan Kulka, Češka, 2016, 16 mm, čb, 24’, brez dialoga
______________
Odlomki starega izobraževalnega filma za plesalke_ce, ki tečejo skozi v živo upravljani eksperimentalni filmski projektor, služijo za poglobljeno raziskavo osnovnih principov filmskega medija in same percepcije. Poleg osnovnega fokusa na fenomen iluzije gibanja, njegovo pojavljanje, moduliranje in propadanje, film igra tudi »kaj če« igro z »glasbenim« in ritmičnim potencialom hitrosti projekcije, ki je po navadi le navaden metronomski utrip. Kaj če prevzemajo različne ritmične strukture? Sinhronizirane poliritmične sekvence, kaotične ali linearne interferenčne frekvence?
Jan Kulka, Češka, 2016, 16 mm, čb/ barvni, 22’, brez dialoga
______________
Film je težko bolj elementaren od sekvence trenutkov svetlobe in teme v času, in vendar je utripajoča svetloba tako silovit fenomen z dobesedno nepredstavljivim transcendentalnim potencialom. Tako bogat in hkrati tako rekoč prazen. Preko medija kot sporočila stimulira čute in predrami um.Prefilm uporablja široko paleto novih možnosti – številna prekrivanja, motnje, sinhronizirane in natančno nadzirane odtenke utripajoče svetlobe posebnega projektorja, uperjene v dražljive točke percepcije. Intenziven sodoben analogni prispevek v tradicijo flicker filma, v živo.
Nedelja, 14. 5. 2023, 21.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Razgledi II
Projekcija
Vstopnina: 4,40 €*
Izbor festivalske ekipe.
Eve Heller, Avstrija, 2021, DCP, 1.37, čb, 13’, brez dialoga
______________
V Singing in Oblivion se prepletajo posnetki judovskega pokopališča v Währingu in podobe, ki so bile skrbno pobrane z zelo starih steklenih negativov, potem pa v temnici sličico po sličico prenesene na 35-mm filmski trak.
Marie Losier, Francija, 2021, DCP (posneto na 16 mm), 16:9, barvni, 11’06’’, angleški in slovenski podnapisi
______________
V Taxidermisez-moi, ki je postavljen v Muzej lova in narave v Parizu, vidimo dvoumno in dozdevno igrivo zrcaljenje med prikazanimi nagačenimi živalmi in serijo mejnih figur med zverinskim in človeškim svetom.
Vladislav Knežević, Hrvaška, 2022, DCP, barvni/čb, 15’27’’, brez dialoga
______________
Analogne fotografije, kemijski procesi in digitalni mikroanimacijski postopki ustvarijo medprostor med fotografskim in filmskim, statičnim in gibljivim. Forma kot oblika energije transformira pogled. Vsak trenutek zase in večnost hkrati. Vesolje in ozvezdja, hladnost, sum in gibanje, naključje in poskus zavestnega loma.
Vasja Lebarič, Julij Zornik, Slovenija, 2022, DCP, 1.85, barvni, 11’, brez dialoga
______________
Leteča_i, ki z avanturo impulzov hitro premika obstoječe; več vstopamo v koncepte. Pustolovščino tipkamo v hitro posodo za sladoled, krožnik iz zaznave kot racionalno. Vstopamo – v glavo. Kar naprej, saj tu je fenomenalno.
Yann Gonzalez, VB, 2022, DCP, 1.50, čb/ barvni, 22’, slovenski podnapisi
______________
Yann Gonzalez v tem romantičnem, kvirovskem muzikalu režira pevca Oliverja Sima, medtem ko se ta sooča s svojimi navdihi in demoni. Navdušujoč poklon B filmom, VHS kasetam in videospotom iz 70. in 80. let, ki so podobni kratkim filmom. Nostalgija, sanje in pošasti v Odvratnem divjajo na filmu. Kri, disko krogle, namišljen televizijski aparat in slavne gostujoče zvezde, kot sta kraljica preobleke Bimini Bon Boulash in pevec Jimmy Sommerville.
OPOZORILO: Nekateri programi vsebujejo filme z močnimi utripajočimi svetlobnimi in zvočnimi signali.
*Vstopnina po ceniku Slovenske kinoteke: 4,40 € redna / 2,20 € Kinopolis / brezplačno za brezposelne in osebe z oviranostmi.
Programska ekipa festivala: Anja Banko, Vesna Bukovec, Peter Cerovšek, Matevž Jerman, Varja Močnik, Igor Prassel
Gostje festivala: Martin Baus (Čile/Ekvador), Antonio Giacomin (Italija), Neža Knez (Slovenija), Vladislav Knežević (Hrvaška), Gudrun Krebitz (Avstrija/Nemčija), Jan Kulka (Češka), Jean-Jacques Martinod (Ekvador), Anže Peršin (Slovenija/Portugalska), Tone Rački (Slovenija), Ivonne Sheen (Peru), RAJ X TOT (Slovenija)
Celostna podoba: Vesna Bukovec
Oblikovanje festivalske knjižice: Maja Rebov
Slovenski jezikovni pregled: Mojca Hudolin
Prevod besedil: Maja Lovrenov
Prevajanje in podnaslavljanje filmov: Maja Lovrenov, Janina Kos, Diana Jenko
Produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA
Koprodukcija: Slovenska kinoteka
Festival finančno podpira: Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije; Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
VR točko in razstavo podpira: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
Zahvala: Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Keiser University (Florida), Marko Turkuš, Hrvoje Spudić, Klubvizija (Zagreb), Forum Ljubljana
