Avdiovizualna instalacija
Odprtje: petek, 1. marec 2019, ob 20. uri
Razstava bo na ogled do petka, 8. marca.
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
Po dobrih šestintridesetih letih delovanja na newyorški umetniški sceni se Emil Memon vrača v Ljubljano! Tokrat s samostojno predstavitvijo v Projektni sobi SCCA in njeni okolici. Videli in poslušali bomo njegove prostorske instalacije, video projekcije, skulpture, plakate, printe in objekte.
V vsem tem času je bil v različnih vlogah in aktivnostih, raziskoval je in razstavljal v galerijah v New Yorku in po svetu, sodeloval pri postavljanju razstav znamenitih umetnikov po newyorških galerijah, delal instalacije v klubih in imel tam koncerte z odličnimi glasbeniki. Snemal je filme in videe ter izdal več glasbenih cedejev in video spotov.
Po razstavi v Projektni sobi SCCA se bo Emil Memon predstavil še v GalerijiGallery na Trgu prekomorskih brigad 1 v Ljubljani. Odprtje razstave bo v torek, 19. marca, ob 19. uri. Razstavo je posvetil svojemu prvemu igranemu filmu z naslovom Mishima Film.
Kuriral je skupinske razstave in pisal o umetnosti. Vsak teden je obiskal Metropolitanski muzej, ki ga pozna do obisti, in spremljal aktualno dogajanje. Hkrati pa je bil zmerom odprt za prišleke iz naših krajev in jih poznavalsko popeljal po newyorških ulicah in klubih.
DELA NA RAZSTAVI
Foto: Emil Memon in arhiv SCCA-Ljubljana
Opisi del na razstavi (pdf)
Prostorska instalacija »Newton« temelji na monotipiji Williama Blaka, ki prikazuje Isaaca Newtona na dnu morja in je nekakšen komentar o znanosti in racionalizmu. Na levi plošči na sliki je, kot žig na kitajskih starih zvitkih, moja jedkanica iz niza »Mestno načrtovanje«, na desni strani pa mestni načrt Jožeta Plečnika za Ljubljano. Delo, ki je hommage Williamu Blaku in gibanju arte povera, govori tudi o sobivanju različnih sistemov.
Delo sestoji iz dveh projekcij na steni, rdeče plastike, stekla, bakrene cevi in moje posnete glasbe, ki se predvaja med razstavo. (Podobe sem izdelal na MTV uradih, saj so imeli nekaj prvih računalnikov, ki so že uporabljali Photoshop.)
Instalacija »Newton« je bila del razstave 42 23th, ki sem jo kuriral v začetku devetdesetih let v večnadstropni stavbi na 23. ulici v New Yorku. Poleg mene sta razstavljala še avstralski umetnik in prijatelj Ilmar Caruso in nemški/švedski umetnik Jarg Geismar. V tistem času sem kuriral nekaj likovnih razstav in dogodkov. To je bil del moje etike samozavesti, ki se vleče skozi moje delovanje, vključno z uporabo newyorških nočnih klubov kot umetniških prizorišč.
+ Emil Memon: originalna risba za naslovnico knjige, 1979
Inspiracija za risbo je bil Antonionijev film Povečava (Blow Up), zlasti scena v parku. Dosti pozneje se je ta povezava med bratovo zbirko poezije in mojo likovno umetnino nekako ponovila v projektu DC Project, ki sem ga naredil v sodelovanju s Tobiasom Putrihom za slovensko ambasado v Washingtonu leta 2009.
V osemdesetih letih sem naredil tudi likovno opremo (fotografije s scenami iz svojih kratkih filmov) za posebno številko Problemov z naslovom »Fantastična proza« (letnik 18, št. 198/199, 1980).
(Avtor: Emil Memon, DOP: Pawel Wojtasik, igralki: Yuko Torihara kot Yukio Mishima in Lucie Tripon kot novinarka.)”Mishima Film Video Sculpture No. 1″ + “Mishima Film Video Sculpture No. 2”
“Mishima Film Still”, digitalni C-print (Igralka v vlogi Yukia Mishime je Yuko Torihara.)
(Po skulpturi Josepha Beuysa, ki jo je naredil leto pred smrtjo: Capri Batterie, edition, 1985.)
Objekt No.7 / Lemon Set + serija plakatov: No. 1 / Fassbinder / Lemon Set /, No. 2 / Warhol, Basquiat / Lemon Set /, No. 3 / Aalto / Lemon Set /, No. 4 / Mishima / Lemon Set /, No. 5 / Yuko s plakatom / Lemon Set /, No. 6 / Plakat Social Skulpture / Lemon Set / (sodelovanje s Tobiasom Putrihom).
Serija “The Lemon Set” je bila prvič predstavljena na razstavi History of the World Vol. 2, ki sta jo v okviru The Week of Frieze Art Fair v New Yorku (SoHo, NYC) kurirala Emil Memon in Kyoko Sato leta 2015.
Slika Salvator Mundi Albrechta Dürerja je v zbirki Metropolitanskega muzeja v New Yorku. Moja video skulptura pa je iz niza video del, ki sem jih naredil ob obiskovanju tamkajšnje fototeke, kjer sem pri svojem raziskovanju uporabljal prve barvne diapozitive iz 30. let 20. stoletja, ki jih tam hranijo.
Video skulptura je bila prvič prikazana na razstavi Loneliness and Melancholy, ki sta jo kurirala Pawel Wojtasik in Susan Classen-Sullivan v Hans Weiss Newspace Gallery, Manchester College, Connecticut (2007).
Video je sestavljen iz distopijskih posnetkov ognjemeta ob praznovanju dneva neodvisnosti 4. julija na zahodni strani Manhattna, zabeleženega dve leti zapored. S sijajem barve je reminiscenca na bojno polje in eksplozijo atomske bombe ali javnega spektakla v zgodovinskih grafikah s prikazom različnih kraljev, ki praznujejo svojo zmago. Prav tako je poklon Kennethu Angerju, zelo vplivnemu filmskemu ustvarjalcu, in njegovemu odličnemu eksperimentalnemu filmu Fireworks. Glasba v videu je posnetek v živo z vaje komada Hot in a Disco z Micahom Gaughom in Michaelom Durekom.
.
Joseph Beuys · Andy Warhol · Jean Michele Basquiat · William Blake · Issac Newton · Jože Plečnik · Rainer Werner Fassbinder · Sylvia Plath · Vladimir Memon · Yukio Mishima · Alvar Aalto · Tobias Putrih · Albrecht Dürer · Kenneth Anger
“Three Steps to Madness”
Kovanec sveta umetnosti ima na eni strani Andyja Warhola in na drugi Josepha Beuysa. Med njima – socialno skulpturo v primeru Beuysa in »15 minut slave« in pop kulturo na Warholovem koncu – se bolj ali manj odvijajo temelji, na katerih deluje vizualna umetnost (ta izraz s časom postaja preozek). To je neke vrste očitno opazovanje, vendar bi lahko pomagalo pri ogledu mojih “Three Steps to Madness” pri SCCA-Ljubljana, v katerih se prepletajo različni mediji, ki hkrati združujejo in ločujejo ter vnašajo aritmične elemente v sicer stabilen utrip.
Ta razstava/dogodek sestavlja nekaj del, ki sem jih ustvaril skozi leta in nekatera trenutno še v pripravi in procesu. Pomemben element pri tem – in zame je to tudi tisto, kar mi prinaša največ veselja pri ustvarjanju umetnosti – je sodelovanje z drugimi umetniki, predvsem v glasbenih in filmskih delih razstave in pri delu s kustosi in vsemi, ki omogočajo umetniška dela in razstave.
Za moje “Three Steps to Madness” se zahvaljujem kuratorici in likovni kritičarki Barbari Borčić.
Emil Memon
Emil Memon je vizualni umetnik in glasbenik, ki živi v New Yorku in Kopru. Šolal se je na likovnih akademijah v Firencah (Academia di Belle Arti – BA iz slikarstva) in Ljubljani (ALU – specialka za prostorsko oblikovanje in grafiko), specializacijo »MFA in New Forms« pa je zaključil na Pratt Institute (New York) kot Fulbrightov štipendist.
Ustvarjanje je zanj konceptualni akt, s katerim spodbuja družbeno zavest in kritičnost, hkrati pa gre za estetsko prakso, ki deluje v povezavi z določeni kontekstom. Zanj so bila zmerom značilna povezovanja medijev in govoric. S svojo raznoliko in večmedijsko umetniško prakso tematizira modernizem in popularno kulturo. S pop estetiko slika logiko kapitalizma.
FOTOGALERIJA
Foto: arhiv SCCA-Ljubljana in Qëndresë Deda
- Urška Savič, Memon in Molier, Radio Študent, Kulturne novice, 1. 3. 2019 (izjava B. Borčić)
- Emil Memon v Projektni sobi SCCA (novinarka Meta Česnik), RTV Slovenija, Kultura, 1. 3. 2019
- Damjana Kolar, Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje, Mladina – Kultura, 28. 2. 2019
Kuratorka: Barbara Borčić
Tehnična podpora in priprava datotek: Peter Cerovšek
Produkcija: SCCA–Ljubljana, marec 2019
Podpora: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo
Zahvala: Forum Ljubljana / Strip Core, Društvo Škuc, Gledališče Glej, Galerija Alkatraz