Ola Pehrson. Retrospektiva.
Ljubljana. Beograd. Stockholm.

1. februar-3. marec 2008
Salon Muzeja sodobne umetnosti, Pariška 14, Beograd

Obveščamo vas o razstavnem projektu Saše Nabergoj, sodelavke SCCA in vodje programa Svet umetnosti (www.worldofart.org).

Po predstavitvi v ljubljanski Galeriji Škuc gostuje razstava Ola Pehrson. Retrospektiva. Ljubljana. Beograd. Stockholm v Salonu Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu.

Gre za prvo retrospektivno predstavitev glavnih del Ole Pehrsona, ki se hkrati prvič predstavlja srbskemu občinstvu. Razstava bo na ogled do 3. marca 2008.

Za dela Ole Pehrsona je značilno izrazito zanimanje za medije, tehnologijo in velike sisteme, ki sooblikujejo naše vedenjske vzorce in vplivajo na naše življenje. Igra se z metaforami in razgalja strukture in sile moči, ki obvladujejo nas in družbo.

Njegovo zadnje delo hunt for the unabomber (lov na unabomberja) je eno najznamenitejših. Gre za bizarno poustvaritev polurnega ameriškega dokumentarnega filma o teroristu Theodoru Kaczynskemu, znanemu tudi po vzdevku Unabomber. Nekdanji profesor in doktor matematike je želel z nizom bombnih napadov opozoriti na erozijo človeške svobode, ki naj bi jo povzročile moderna tehnologija in velike organizacije. V luči Kaczynskijevih prepričanj in metod je iz testa za igro, barve, kartona in smeti poustvaril vse prizore v dokumentarcu. Sam je odigral vse intervjuje in natančno posnel vse prizore v pravilnem vrstnem redu. Končni izdelek je presenetljivo podoben izvirniku in, kot je dejal Ola v intervjuju, "nič manj avtentičen".

Desktop (Namizje), maketa posnetka zaslona Windows 95 v razmerju 10:1, je Pehrsonovo zgodnje delo iz istega leta kot Yucca Invest Trading Plant (Juka, rastlina za trgovanje z investicijami), pri katerem je energijsko polje palme juka pošiljalo računalniku signale, na podlagi katerih je kupoval in prodajal delnice na borzi. Da bi oblikoval življenjski prostor, prilagojen trgu, sta bili količina vode in svetloba, ki jo je dobivala juka, odvisni od njenih uspehov na trgu. V delu NASDAQ vocal index (NASDAQ vokalni index) je računalniška programska oprema spreminjala gibanja na borzi NASDAQ v glasbo. Ola Pehrson je projekt predstavil v številnih državah, kjer je za izvajanje glasbe najel zbore. Vsak član zbora je predstavljal eno najuspešnejših podjetij: basi so poosebljali največje družbe, soprani pa manjše. Skupaj so člani zbora v realnem času uglasbili dinamično svetovno gospodarstvo.

Ola Pehrson se je ukvarjal z globalnim kapitalom in virtualnim svetom, a se je hkrati redno vračal k na videz oprijemljivejši in skromnejši lokalni perspektivi. Pravzaprav se kar precej njegovih del navezuje na predmestno vilo, v kateri je odraščal z očetom borznim posrednikom in mamo gospodinjo. Delo z naslovom Cookbook (Kuharska knjiga) izhaja iz menijev in zapiskov umetnikove mame o vsaki večerji, ki jo je pripravila v 45 letih, medtem ko Birthday Party (Zabava za rojstni dan) poustvari domačo zabavo za njen 65. rojstni dan 16. marca 2000. Na prvi pogled se ta dela bistveno razlikujejo od drugih, vendar jih povezuje zanimanje za vedenjske vzorce, navade in zbrane informacije in podatke.

Ola Pehrson se je rodil na Švedskem leta 1964. Uveljavil se je v mednarodnem okolju in sodeloval na bienalih v Istanbulu, Tirani in Sao Paulu. Leta 2006 je umrl v avtomobilski nesreči. Razstavljal je v uglednih ustanovah, kot so Galleri Lars Bohman, Stockholm; Galeria Noua, Bukarešta; Collective Gallery, Edinburgh; Hammer Museum, Los Angeles. Sodeloval je na skupinskih razstavah v Moderna Museet v Stockholmu, Malmö Konsthall na Švedskem in v Yamaguchi Museum of Art na Japonskem.

Kustosinji: Joa Ljungberg, Saša Nabergoj
Vodja projekta: Anneli Bäckman

Za nadaljnje informacije vam je na voljo kustosinja razstave Saša Nabergoj na 041 770 349.

Projekt je pripravljen v sodelovanju z Galerijo Škuc iz Ljubljane (Slovenija), kjer je bila razstava na ogled decembra 2007 in januarja 2008, in Färgfabriken iz Stockholma (Švedska), kjer je predvidena otvoritev in izdaja obsežnega kataloga oktobra 2008.

Program Zavoda SCCA-Ljubljana podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kulturo RS.