Aktivnosti sodelavcev
Marko A. Kovačič: Hrupofon
Svetlobni zvočni objekt

16. 2.–25. 2. 2012
Odprtje in performans: četrtek, 16. 2. 2012, ob 19. uri
Galerija Simulaker, Vrhovčeva 1a, Novo mesto

Marko A. Kovačič, naš sodelavec na področju videa in arhivov, razstavlja najnovejšo hrupozvočno intalacijo.

foto: DK

Za opus Marka Kovačiča, ki na umetniškem prizorišču deluje že skoraj tri desetletja, je značilen poudarjen interdisciplinaren pristop kot tudi izrazita večmedijskost; avtorjeva naklonjenost k tehničnemu in vsebinskemu pluralizmu se nenehno ozira tudi h gledalcu, ki ga Kovačič skuša nagovarjati karseda neposredno. Njegova kompleksna dela, ki tako zlahka prestopajo meje med umetnostjo in življenjem, se marsikdaj dotikajo aktualnih problematik sedanjega trenutka. Za avtorjevo delo je ob tem značilna tudi industrijska ikonografija in socialistična simbolika; njegovo dosedanje delo aludira na historične avantgarde, pogosto pa tudi na utopizme.

Še zlasti pri njegovih kiparsko-ambientalnih stvaritvah se v ospredju pogosto nahaja princip reciklaže (tu se velja spomniti njegove odmevne Civilizacije Plastosov, fiktivne kolonije, ki so jo arheologi izkopali v 23. stoletju), ki ostaja tudi ena ključnih karakteristik Hrupofona: opraviti imamo z domiselno tehnološko pošastjo, sestavljeno iz vsakovrstnih predmetov in fragmentov odsluženih mehaničnih naprav, s katerimi avtor na pretanjen, a igriv način ironizira materialne in tehnološke pridobitve sodobnega sveta, potopljenega v diktaturo aseptičnih, dizajnersko spoliranih predmetov. Hrupofon je tako njihovo popolno nasprotje: je domala organska struktura, ki pri agresivnem prisvajanju prostora razkriva svoj surovi futuristični skelet in domala fantazijske detajle. Opraviti imamo s svetlobno zvočnim objektom, na katerega je ob spremljavi avtorskih video del, ki v pristni avtorjevi maniri stopnjujejo in dramatizirajo gledalčevo izkušnjo, mogoče igrati kot na inštrument. Ta s pomočjo zvočnih zank proizvaja kaotično slušno podobo, ki se s silovitostjo hudournika zliva v hrupno zvočno kakofonijo. Svetlobna telesa in gibljivi deli ob spremljavi zvočnih in svetlobnih vdorov ustvarjajo dinamično instalacijo, ki, kot je zapisal avtor, "zamaje trdnost percepcije, instalacija pa se pred gledalcem transformira v napravo, ki proizvaja vedno nove in nove prizore".

Matjaž Brulc, kustos

Marko A. Kovačič
Rojen 1956 v Ljubljani. Diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1988 končal specialko za kiparstvo. Ustanovni član Gledališča Ane Monro, skupine R IRWIN S in skupine Zlati kastrioti. Ukvarja se s performansom, skulpturo, instalacijami, videom, glasbo, filmom, teatrom. Leta 1987 prejel nagrado Zlata ptica in leta 1994 Zupančičevo nagrado mesta Ljubljane.

Galerija Simulaker

[Objavljeno: 14. 2. 2012]