Postaja DIVA & Videospotting & MSU Zagreb
Kako je muzej sodobne umetnosti
dobil svoj TV program?
Gostovanje Postaje DIVA v MSU Zagreb

30. 10.–10. 11. 2014

Postaja DIVA je v četrtek, 30. 11. 2014, gostovala v MSU Zagreb. Predstavili smo postopke, povezane s produkcijo, historizacijo in raziskovanjem slovenske video in medijske umetnosti, ter prikazali video esej DIVA v Galeriji Škuc, v katerem se tema arhiviranja interpretira skozi prizmo ohranjanja spomina. Razstava Industrijski pejsaž, kuriran izbor Videospotting programa Mihe Colnerja, je na TV ekranih naselila pritličje muzeja, Povratna zanka kuratorice Ide Hiršenfelder pa je razsvetlila medijsko fasado muzeja. 

Programa se ukvarjata z vprašanjem post-socialistične in (post-)informacijske dobe. Industrijski pejsaž prikazuje selekcijo različnih žanrov in generacij ustvarjalcev gibljivih slik, ki v svojih video delih povzemajo motive propadlih industrijskih prostorov. Interpretirajo jih, tako avtor izbora, na nedogmatične in ambivalentne načine, ki ne nosijo nujno negativne konotacije, kakor bi morda pričakovali glede na “socialistični družbeni ustroj”, v katerem so nastajale.

Povratna zanka je po drugi strani izbor del, za katere je značilna video manipulacija, ki vzpostavlja notranji krog ponavljanja s konstantno modaliteto. Pri tem je napaka v elektronskem sistemu izrabljena kot estetski in vsebinski element. Po besedah avtorice v današnji dobi bogastvo informacij ne povzroča vedno boljše kvalitete življenja, temveč prisili miselne tokove v oscilacijo – podobno v elektronskem sistemu korekcije signala proizvajajo vizualno ali zvočno brnenje ali šum. Prvi izbor torej govori o drugačni podobi preteklosti, drugi dvomi o podobi sedanjosti. Zakaj?

Zadnja desetletja 20. stoletja običajno kontekstualiziramo znotraj kategorij, zarisanih z berlinskim zidom in režimi hladne vojne, a se istočasno zavedamo, da se je od takrat čas spremenil v nekaj bistvenih poudarkih. Kljub geopolitičnim spremembam in slikovnemu obratu ni videti, da bi se spremenil tudi diskurz. Zaradi deficita refleksije, prenasičenosti zgodovinskih paradigem, erozije političnih meja in inflacije podob ne moremo ne-govoriti o tem, kaj se je zgodilo, da bi ustvarili kontekst za pomen lastnega delovanja. Nenehno skušamo ujeti, kar nam uhaja. Istočasno znotraj beganja nastajajo vedno novi postopki, ki onemogočajo obstanek.

Morda je 20. stoletje še iskalo konsenz glede skupne zgodovine. Nasprotno se 21. zelo malo trudi, da bi poiskalo konsenz glede mnogoterih sedanjosti, ki jih ustvarja. Današnje politike nimajo več le teritorialnih ambicij. Že zdavnaj so začele posegati na raven domišljije in pogojnih refleksov, zato je enako pomembno dvomiti o podobah kot o refleksiji družbe. Na presečišču obojega se je znašla Postaja DIVA, ki skladišči tiste podobe v času, ki ne poganjajo avtomatično mehanične reprodukcije naprej, temveč tiste, ki pačijo, trgrajo, se ji posmehujejo ali o njej dvomijo, o video produkciji v kontekstu umetnosti.

Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu se nahaja ob južni “obvoznici”, njegova pojavnost je impozantna, prostor pred in v njem razgiban. S svojim “škatlastim” videzom provokativno asociira na nakupovalne centre in to asociacijo istočasno razbija, ko na račun umetnosti komunicira z ulico tako preko fasade kot preko vstopnega prostora, ki velikopotezno steče navzven. Mogoče prav njegova pojavnost, ki je v interierju poudarjena z eskalatorji in fragmentiranim mešanim programom, kontekst običajne video predstavitve postavi na glavo. Muzej sodobne umetnosti, ki deluje kot mesto v malem, potrebuje svoj medijski program, svojo “televizijo”.

Ker konsenza o podobi današnjega sveta ni, je še čas, da se na ekrane in fasade postavijo tiste stvari, ki govorijo o eni izmed mogočih drugačnih, refleksivnih, uporniških, inovativnih, ironičnih zgodb, ki so nagovarjale svoje občinstvo takrat in ki bi jih bilo treba videti in slišati znova, če želimo ponovno premisliti sedanjost.

Zagrebški muzej sodobne umetnosti, ki je konec oktobra zaseval navznoter in navzven skozi dva Videospotting programa, pri čemer smo razgrnili dileme arhiviranja video del, govori o tem, da podobe prostor vedno znova potrebujejo, da jih doživimo v novih izkušnjah in jim s tem nadenemo drugačen pomen. S tem postane današnji čas predrugačen.

Nika Grabar

NAPOVED DOGODKA

[Objavljeno: 18. 11. 2014]