Prikaz filmskega/video opusa Marka A. Kovačiča iz let 1983–2021
Projekcije, razstava in pogovori
Torek, 28. 2. 2023, 21.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
PROGRAM III
Program filmskih del Marka A. Kovačiča, ki izhajajo iz avtorjevih novovalovskih in ekspresivnih performansov, dramaturško performativne dinamike Gledališča Ane Monro ali hudomušne epike glasbeno-vizualne skupine Zlati Kastrioti. Tematsko zaobjemajo avtorjeve prepoznavne motive in vizualno podobo, vse od premeščanja identitet, erotike, politike in psihoanalize do satirično žanrskega raziskovanja detektivke s prepletom osebnega in umetniškega.
Projekcijo bo s predvanjem uvedla medijska teoretičarka dr. Melita Zajc. Po projekciji sledi še pogovor z umetnikom, ki ga bosta vodila Peter Cerovšek in Igor Prassel.
Filmi Marka A. Kovačiča kot odkrivanje zapeljivosti realnega
Ob Marku Kovačiču ne pomislimo takoj na film. Njegovo ime, povezano s projektom Casus Belli (Priložnost za vojno), predvsem pa s Plastosi, fiktivnimi bitij iz 23. stoletja, mutanti, ki so edini preživeli vojne, ekološke in druge katastrofe, je znak za bolj sodobne umetnostne prakse, multimedijske projekte, performanse in akcije. Vendar pa je v vseh teh delih Kovačič tematiko, ki je aktualna še danes, od problema okolja do militarizma, izražal s tem, da je neposredno vpletel materialnost medijev, ki jih je uporabljal. Temu se bom posvetila v svoji predstavitvi. Osredotočila se bom na njegova filmska dela, saj se ta njegov pristop najbolje manifestira v načinu, kako je uporabljal medij klasičnega filma, celuloida. Tudi v tem je aktualen še danes, ko se ob prevladi digitalnih tehnik produkcije, distribucije in predvajanja, klasični filmski medij sam kaže kot sestavljanka različnih mehanskih praks, od projiciranja svetlobe in gledališča senc, do rezanja in lepljenja v montaži, do ročnih obdelav celuloida, v katerih sama snov postane aktivna sila procesa ustvarjanja. Vse te praktike najdemo tudi v filmih Marka Kovačiča, to pa ga tesno približa danes aktualnemu pogledu novega materializma, ki samo materijo in ne-človeške entitete razume ne kot mrtve in pasivne, kot je to običajno v filozofiji, pač pa kot vitalne in avtonomne. Podobno sodobnim filmskim estetikam tudi Kovačičeve zgodnje filme zaznamuje zanimanje za realno in možnosti posebne zapeljivosti v njegovih materialnih lastnostih.
dr. Melita Zajc
Marko A. Kovačič, Slovenija (Jugoslavija), 1983, Super8, barvni, 13’30”
» video
Avtorjevo prvo delo je eksperimentalna miniatura, ki nagovarja osnovne gradnike filma in secira in raziskuje gibljivo podobo in medij filma. Telo je slikarsko platno, geometrijski liki so mizanscena, performans je študij gibanja, maskiranja in preoblačenja.
Marko A. Kovačič, Slovenija (Jugoslavija), 1984, Super8, barvni, 4’37”
» video
Žanrski kontrapunkt osebnega in javnega, izzivanja in zapeljevanja, ki se bere ravno med temi razpokami.
Marko A. Kovačič, Slovenija (Jugoslavija), 1984, Super8, barvni, 20′
» video
Film v maniri kriminalističnih filmov, skrivanja in oprezovanja se giblje med žanroma detektivke in grozljivke in okoli skrivnostnega mikrofilma ter ima hkrati pridih burlesknega. Reprezentira atmosfero in imidž svojega časa na ljubljanski alternativni sceni osemdesetih let.
Part II je bil predvajan kot predfilm v predstavi Rdeči žarek Gledališča Ane Monro.
Marko A. Kovačič in Gledališče Ane Monro, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 16 mm, barvni, 5′
» video
Film z glavnima junakoma (inšpektor Swake in doktor Marek) pripoveduje o vojnih zadregah, skonstruiranih vzrokih in poskusu, da se spremeni tok dogodkov in vojno prepreči.
Film je bil prvotno predvajan kot del istoimenske predstave Gledališča Ane Monro.
Marko Kovačič in Gledališče Ane Monro, Slovenija, 1993, digitalni format (posneto na U-matic in Beta SP), 12’20”
» video
Dogajanje poteka v realnem okolju napol uničenega stanovanja gospe Salendrove in je nekakšen vizualni zapis uprizoritve Gledališča Ane Monro. Film sestavljajo raznovrstni gagi monrojevskih ekscentričnih protagonistov, ki z bizarnim videzom in gestami odstopajo od dolgočasnih, a hkrati krutih podrtih zidov in mestnega okolja.
Marko Kovačič in VIS Zlati Kastrioti, Slovenija, 2004, digitalni format (posneto na mini DV), 29′
» video
Film v žanru t. i. nemega mjuzikla je bil prvotno predvajan z glasbeno spremljavo v živo (VIS Zlati Kastrioti). Tvori Kastriotsko zgodbo o materi, ki zaradi vihravega duha svoje otroke pušča očetom, neizrečeni ljubezni in spoznanju resnice.
Foto: arhiv SCCA-Ljubljana
Program v Slovenski kinoteki (december 2022–marec 2023)
6. december 2022 / 24. januar / 28. februar / 23. marec 2023
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kuratorka in kurator: Barbara Borčić, Peter Cerovšek
Program avtorskega opusa Marka A. Kovačiča s projekcijami, razstavo in spremljevalnim programom pripravljamo v sodelovanju s Slovensko kinoteko. V arhivu Postaja DIVA hranimo njegova dela in jih v zadnjem času še posebno sistematično raziskujemo, saj umetnik sodi med pomembne predstavnike filmske in videoustvarjalnosti pri nas. Odslej pa bo Kovačičev filmski in videoopus v arhivu hranila tudi Slovenska kinoteka.
Dela Marka A. Kovačiča bodo tokrat prvič celovito postavljena na ogled in v razmislek strokovnjakinjam_om ter širši javnosti in tudi mlajši generaciji, ki jih morda še ne pozna. Kratke filme in videodela pri nas v kinodvoranah ali na televiziji redko prikazujejo, bolj ali manj jih lahko vidimo zgolj na festivalih (npr. festival kratkega filma FeKK in festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana). Program, ki bo delno dostopen tudi na spletni Bazi slovenskega filma, nas bo s projekcijami enkrat na mesec vse od decembra 2022 do marca 2023 peljal skozi Kovačičev štiridesetletni opus, ki obsega narativna, performativna, eksperimentalna in dokumentarna dela, od zgodnjih analognih na magnetnem traku (VHS, U-matic, Beta) do poznejših digitalnih formatov.
Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Partnerja: RTV Slovenija, Baza slovenskih filmov (BSF)
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
