Barbara Borčić, kustosinja in kritičarka, publicistka in urednica, programska svetovalka SCCA-Ljubljana, vodja video programov in video arhiva Postaja DIVA, je med letošnjimi nagrajenci Slovenskega društva likovnih kritikov, ki vsako leto podeli tri nagrade kritiško pero.
Za likovno kritiko in kuratorstvo ju bosta prejela Barbara Borčič in Mario Berdič Codella, za življenjsko delo pa Lev Menaše. Izbor nagrad je sprejela žirija pod vodstvom Gorana Milovanovića s članicama Matejo Podlesnik in Petro Vencelj.
Nagrade bodo podelili v četrtek, 27. septembra 2018, ob 13. uri v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Barbara Borčić je umetnostna zgodovinarka in anglistka; študirala je medijske študije in antropologijo podobe na ISH – Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. V sodobni umetnosti deluje kot kustosinja, kritičarka, publicistka, urednica ter avtorica knjig s statusom samostojne ustvarjalke v kulturi s fokusom na performansu in video umetnosti. Prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005), ki ga za dosežke v umetnostni zgodovini podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Borčićeva je članica mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA (International Association of Art Critics, Pariz) in mednarodnega združenja kustosov sodobne umetnosti IKT (International Association of Curators of Contemporary Art, Amsterdam).
Mario Berdič Codella, rojen 11. 6. 1962, živi in ustvarja v Mariboru, s statusom samostojnega ustvarjalca v kulturi, specializirana dejavnost kustos, kritik-recenzent, član Društva likovnih kritikov Slovenije (SDLK), častni član Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM). Ob poklicnem udejstvovanju je kot organizator razstav, selektor, kustos in likovni kritik sodeloval pri več kot tisoč petdesetih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Dr. Lev Menaše je bil rojen 11. aprila 1950 v Ljubljani, kjer je študiral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral leta 1974. Tretjo stopnjo je končal leta 1977, doktorsko disertacijo pa 1982 in jo obranil 1983. Leta 1985 se je zaposlil na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je do sredine februarja 2008 predaval občo zgodovino umetnosti novega veka. Od takrat do upokojitve leta 2013 je bil samozaposlen v kulturi, poklic kritika in kustosa. V tujini se je študijsko izpopolnjeval leta 1976 v Rimu in Neaplju ter istega leta v Londonu in Utrechtu; v šolskem letu 1980/81 je bil Fulbrightov štipendist na Univerzi Kolumbija v New Yorku; leta 1987 v Benetkah in v Salzburgu, 1990 na Dunaju, 1992 v Münchnu in 1996 v Londonu. Dolgo se ukvarja z likovno kritiko in organizacijo razstav. Najpomembnejše: razstave z Grupo Junij (v jugoslovanskem kulturno-informacijskem centru v Parizu je v okviru prireditve Mois de la Photo à Paris novembra 1988 za eno od njih osvojil nagrado za selektorja); več razstav v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, serija razstav v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju in Galeriji Hypo v Ljubljani.