Prikaz filmskega / video opusa Mihe Vipotnika iz let 1974–2018
Projekcije, razstava, predavanja in pogovori
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kuratorja: Barbara Borčić, Peter Cerovšek
Program V: četrtek, 14. maj 2020, 20.00–24.00 (spletna projekcija)
Baza slovenskega filma (BSF)
Projekcija tudi tokrat ne bo v Slovenski kinoteki, temveč na spletni Bazi slovenskega filma. V času epidemije novega koronavirusa kljub zaprtju ustanov in kinotečne kinodvorane v samoizolaciji nadaljujemo z izvajanjem programa v spletni obliki. Dogodek pripravljamo SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju z RTV Slovenija in Bazo slovenskega filma (BSF) v času in situaciji prilagojeni obliki – kot časovno omejen ogled na spletnih straneh BSF: bsf.si/sl/dogodki/miha-vipotnik-retrospektiva-ii
Vabljene in vabljeni k enkratnemu ogledu!
Program V
Majski program z deli iz let 1988 do 2004 prikazuje, kako se lahko eksperimentalna praksa pojavi tudi tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Kot vzporedni izdelek ob sodelovanju pri umetniškem projektu, kot dokument interaktivne večmedijske instalacije, ki tudi sam uprizarja eksperiment ali kot eksperimentalna in polemična pripoved o nastajanju filma, prepletena z glasbo, ki je s svojimi glasbenimi postopki rušila dotlej sprejete norme. Procesualnost v smeri naracije in eksperimenta, ki na poetičen način sproža vrsto asociacij, je tako značilna tudi za Vipotnikovo interpretacijo igranih prizorov. S kamero zaustavljena in montirana podoba je njegova prepoznavna ustvarjalna tehnika, avtorski podpis njegove eksperimentalne avdiovizualne prakse. Poleg tega vztrajno preizkuša meje prostora in medija in mu nalaga povsem nove funkcije.
ZDA, 1988, digitalni format (posneto na Video 8, U-matic), 4:3, barvni, 2’30”
No. 1 je video skica za performerko Dee McMillina in njen projekt z naslovom Log On na poetičen način tematizira človeku neodtujljivo svobodo ustvarjanja. Nepomemben zvok iz ozadja sproži vrsto asociacij in spremeni tok montaže. Banalnost električnega kabla je izbrisana z metaforo popkovine, kabel pa določa tudi trajanje videa.No. 3 ima opravka z mehaničnim merjenjem časa, ki ga predstavlja stoječa ura. Ura je ozadje, po katerem kroži pogled kamere in meri fizični čas. V ozadju slišimo ropot kladiva in zvok montažnega postopka. Kroženje kamere ritmično prekinja zamrznjeno sliko. Napetost raste in slika se v skladu z zvočno spremljavo sprosti v žensko telo.
ZDA, 1989, digitalni format (posneto na Video 8, U-matic), 4:3, barvni, 16′
Avtorski dokument o snemanju videa Georga Kucharja, v kameri montirani segmenti naključno posnetih igranih sekvenc iz zakulisja.
Slovenija, 2004, digitalni format, 16:9, barvni, 10’14”
Dokumentarni video predstavlja interaktivno multimedijsko vizualno-zvočno instalacijo Mihe Vipotnika (Veliki atrij in galerija, Eurocenter, Ljubljana, 2004). Sestavljale so jo: veliki lampijon z digitalno kompozicijo (20×9 m, obojestranski tisk na prosojni zaslon), scenski elementi, računalniški tisk in video projekcija na stenah galerije, svetlobni senzorji, interaktivni zvočni program za atrij, galerijo in dvigala, zvočno kompozicijo iz odlomkov iz simfonij Gustava Mahlerja in realnih zvokov iz okolja. Gledalci so se gibali po prostoru med neštetimi svetlobnimi senzorji in interaktivnimi zvočnimi programi.
Slovenija, 2001, digitalni format (posneto na DigiBeta), 4:3, barvni, 51′
Film je bil posnet v letih 2001 in 2002 ob stoletnici smrti italijanskega opernega skladatelja Giuseppeja Verdija. Moč usode je eksperimentalna in polemična pripoved o nastajanju filma, prepletena z glasbo italijanskega velikana klasične glasbe Verdija in njegovega sodobnika Wagnerja, ki je s svojimi glasbenimi postopki rušil dotlej sprejete norme. Tudi film sam provokativno vzpostavlja vprašanja o visoki in popularni umetnosti, o operi in filmu ter tako ustvarja odnos, ki se skozi vprašanja filmskega jezika nanaša tudi na našo televizijsko produkcijo in njeno dilemo (dilemo producenta) o popularnosti in zahtevi po gledanosti na eni in umetniškim programom, ki zadovoljuje visoka estetska merila, na drugi strani (vznesenost wagnerjanskega scenarista).
Baza slovenskega filma (BSF) je nova »najobsežnejša prosto dostopna baza podatkov, slikovnega, pisnega in video gradiva o slovenskih filmih in filmskih ustvarjalcih na spletu«.
Kot številne druge organizacije tudi Baza slovenskega filma v času izolacije z dovoljenjem avtorjev redno omogoča brezplačni spletni ogled filmov v okviru programa »Vsi (filmi) doma!«.
Miha Vipotnik je slikar in režiser z večmedijsko in interdisciplinarno prakso, ki je s svojimi deli pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Je pionir eksperimentalne video umetnosti in medijske prakse pri nas in njen promotor po svetu. Njegov opus, ki ima že več kot štirideset let, obsega prek petdeset avtorskih filmov in videov, televizijskih oddaj, interdisciplinarnih projektov, instalacij in ambientov. Je eden tistih umetnikov, ki so gibljive slike prepoznali kot svoje temeljno izrazno sredstvo že zelo zgodaj in so v njem aktivni še danes, pa naj gre za filme ali enokanalna video dela, ki jih pogosto vključuje tudi v kompleksne večmedijske projekte.
Program (januar–september 2020)
29. januar / 11. februar / 3. marec / 7. april / 6. maj / 24. junij / 10. september 2020
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kuratorja: Barbara Borčić, Peter Cerovšek
Program, ki filmski/video opus Mihe Vipotnika prvič celovito postavlja na ogled in v razmislek strokovnjakom in širši javnosti, smo pripravili SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju s TV Slovenija. S projekcijami enkrat na mesec vse od januarja do junija nas program pelje skozi štiridesetletni opus, ki obsega več kot petdeset avtorskih del, od zgodnjih analognih na celuloidnem in magnetnem traku do poznejših digitalnih v datotekah in na spletnih platformah. S tem bo sklenjen lok od zgodnje eksperimentalne procesualnosti do cinematične naracije.
SCCA-Ljubljana v arhivu Postaja DIVA hrani Vipotnikova dela in jih v zadnjem času še posebno sistematično raziskuje, analizira in predstavlja v mednarodnem prostoru, saj gre za umetnika, ki je odločilno zaznamoval začetke video ustvarjalnosti pri nas in vplival tudi na nadaljnji razvoj filma, videa in medijske umetnosti. Ponosni smo, da bo odslej Vipotnikov opus v arhivu hranila tudi Slovenska kinoteka, v najboljši kvaliteti na nosilcih LTO. Vse to je dober razlog za veselo praznovanje, saj obeta tudi nadaljevanje tovrstnega sodelovanja na področjih prikazovanja, kritiške refleksije in hranjenja pomembne avdiovizualne kulturne dediščine.
Predstavitev projekta v Kinotečniku jan/feb 2020 (pdf, str. 2)
Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Program podpira: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
