Postaja DIVA in Slovenska kinoteka: Svetovni dan AV dediščine
Projekcija eksperimentalnih filmov iz bruseljskega arhiva Argos
Nedelja, 27. 10. 2024, 19.00 in 20.30
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice po kinotečnem ceniku
UNESCO je leta 2005 razglasil 27. oktober za svetovni dan avdiovizualne dediščine, ki opozarja na pomembnost ohranjanja arhivskih zvočnih in avdiovizualnih posnetkov, kot so filmi, zvočni in video posnetki ter radijski in televizijski programi. Med to dediščino sodi tudi bogata umetniška produkcija, ki jo v Sloveniji hrani Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana) in sorodni arhivi po drugih državah.
Vsako leto ta dan obeležujemo z dogodkom v okviru programa Prakse arhiviranja in v goste povabimo mednarodne arhive, kuratorke_je in umetnice_ke. Gostovanja že tradicionalno pripravljamo v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Tokrat ponovno vabimo na obisk Center za umetnost in medije Argos iz Bruslja, ki je v Kinoteki gostoval že leta 2016. Vodilna belgijska institucija na področju avtorskega filma in videa na edinstven način združuje funkcije umetnostnega centra s programom zbirk in arhiva. Posebena programa ob svetovnem dnevu AV dediščine je kurirala in bo uvedla vodja arhivske zbirke, Katia Rossini.
Argos je bil ustanovljen leta 1989 z namenom spodbujanja in promoviranja v tistem času porajajoče se belgijske avdiovizualne scene. V svojem začetnem obdobju je organiziral predvsem projekcije v kulturnih središčih po državi, obenem pa je začel distribuirati videe festivalom, umetniškim ustanovam in televizijskim mrežam po svetu. Danes upravlja z največjo zbirko umetniških filmov in videov v Belgiji, ki premore skoraj 6000 del. Vendar je Argos več kot zgolj organizacija, ki upravlja zbirke in oblikuje distribucijski katalog. Odkar se je organizacija leta 1999 preselila v industrijsko stavbo v zgodovinskem okrožju Les Quais v središču Bruslja, je postopoma razvila še druge dejavnosti: razstave, projekcije, festivale, delavnice, seminarje in pogovore. Stavba trenutno vključuje knjižnico, dva razstavna prostora, prostor za projekcije, klimatiziran arhiv, montirnico, pisarne, kavarno in knjigarno.
Številni kompleksni izzivi, s katerimi se v zadnjih letih sooča kulturni sektor, so spodbudili ekipo Argosa, da si vzame čas in premisli svojo prihodnost. Ekonomske omejitve, tehnološki razvoj, spreminjajoče se prakse, družbena vprašanja – razlogi v ozadju hitro spreminjajočega se okolja, v katerem organizacija deluje, so mnogoteri in raznoliki. Ekipa se je zato odločila za popolno prenovo svojih dejavnosti in ponovno oceno svojega poslanstva ob hkratnem upoštevanju dediščine organizacije in njene pozicije v današnji avdiovizualni in širši umetniški krajini. Ponovno je premislila svojo notranjo organiziranost ter omogočila svež pogled na vsebino svojih zbirk in arhiva ter zasnovo novih načinov širjenja del, ki jih ima v distribuciji. Želeli so, da bi bilo obdobje refleksije bogato in zanimivo, zato so v proces prenove vključili tudi nekatere partnerske organizacije, raziskovalce, umetnike in druge izvajalce.
Program, ki bo predstavljen v Slovenski kinoteki, je bil zasnovan tako, da zrcali razmisleke, s katerimi se organizacija trenutno ukvarja. Odpira ga provokativno naslovljena kompilacija Kultura je naš posel (zanimiv naslov, izposojen od Marshalla McLuhana). Začenši s srednjemetražnim filmom, ki prikaže Bruselj z novih zornih kotov, se izbrani filmi bodisi resno bodisi ironično lotevajo vprašanj, ki segajo od tega, kako zasesti prostor, do vprašanja vloge kulturnih in umetniških ustanov v družbi. In ker je ekipo Argosa obdobje refleksije vodilo k temu, da so se zakopali globoko v svoj arhiv, nam z veseljem predstavljajo enega prvih filmov Johana Grimonpreza (avtorja filma Soundtrack for a coup d’état, ki trenutno kroži po festivalih), Dial H-I-S-T-O-R-Y, ki gledalca vzpodbudi k razmisleku in je briljantno zgrajen iz zelo raznolikih arhivskih posnetkov ter izjemno relevanten za trenutno geopolitično situacijo.
Katia Rossini
Nedelja, 27. 10. 2024, 19.00
PROGRAM 1
Kultura je naš posel
Kuratorka: Katia Rossini
Umetniška ustanova, ki hoče zagotoviti svojo dobrobit, bi morala redno izvajati majhne preglede in si postavljati vprašanja o relevantnosti svojih dejavnosti, o svojem mestu v neposrednem okolju in o tem, kdo tvori njeno občinstvo. Eno izmed temeljnih vprašanj je zagotovo tudi vprašanje mesta umetnosti v naši družbi. Videi, predstavljeni v tem programu, se resno, ironično ali kritično lotevajo teh vprašanj. Program bo otvoril film znane belgijske fotografinje Marie-Françoise Plissart, ki bo prikazal Bruselj z novih perspektiv, sledili pa bodo kratki videi, ki obravnavajo vprašanje, kje se odvijajo umetniške dejavnosti in kakšen pomen umetniki pripisujejo svoji umetniški praksi. Končali bomo s kratkim filmom Jefa Cornelisa, ki predstavi knjigo Culture Is Our Business Marshalla McLuhana.
Belgija, 2002, DCP (posneto na DVCAM), 4:3, barvni, 27’45”, brez dialoga
Nihče nikoli ni zgradil mesta, da bi se gledalo zvrha. Kaj lahko ugotovimo od tam zgoraj? Mesto vsebuje vse. Snemaš ga lahko v nedogled, vsebuje vsa čustva. Neskončno veliko in neskončno majhno. Mesto, videno s streh, je tudi nehoten umetniški traktat.
Belgija, 2015, DCP, 16:9, barvni, 11’44”, angleški podnapisi
Poskus razmišljanja o razstavnem prostoru v prejšnjih in sedanjih časih. Prekrivanje risanja in razmišljanja, ki zameglita pogled gledalca. V filmu potujemo skozi različne prostorske in časovne prehode. Ugotovimo, da dejanje naštevanja ne definira prehoda oziroma prehodov, pač pa to stori dejanje premikanja.
Belgija, 2009, digitalni format, 16:9, barvni, 16’, slovenski podnapisi
V ozadju tehniki postavljajo prestižno razstavo, medtem ko elegantno oblečena gospa vodi skupino ljudi po vrsti brezmadežno belih prostorov, med katerimi jih je nekaj polnih zabojev in zavitih slik. Spotoma komentira umetnost, poleg tega pa svojemu občinstvu predstavi tudi stavbo, in sicer iz edinstvene perspektive. Izkaže se, da je gospa, ki opisuje notranjosti, krasne razglede in priložnosti mesta, nepremičninska agentka, ki prodaja luksuzen arhitekturni predlog in življenjski slog, ki »vrednost« umetnosti združi z njenimi institucijami. Ko se premika skozi labirintsko stavbo, se izgubi v ozkih hodnikih in na stopniščih. Medtem se prihodnja gradnja projicira v kolektivno domišljijo skupine, ki jo napaja razstavljen vizionarski arhitekturni model.
Belgija, 2002, DCP (posneto na Betacam SP), 4:3, barvni, 3’38”, angleški podnapisi
Emily Vey Duke in Cooper Battersby v filmu smešita lastno pomanjkanje navdiha: ženska pove, da gola govori francosko, ker nima dobrih idej, vendar prizna, da je njena rešitev neizvirna. »Sovražim likovno umetnost, likovna umetnost se mi gnusi, ker, hm, likovna umetnost je vedno narejena z umetnijo.«
Belgija, 2004, DCP (posneto na miniDV), 4:3, barvni, 2’53”, slovenski podnapisi
Messieurs Delmotte, Belgija, 2004, DCP (posneto na miniDV), 4:3, barvni, 2’53”, svp
V tem kratkem videu, ki je sicer del serije FränZ ünd KoFöN, se Monsieur Delmotte pretvarja, da je nemški umetnik. Stoji pred vrati in ima dozdevno zelo resen in učen govor v jeziku, ki naj bi predstavljal nemščino. Le tu in tam se razumejo besede, kot so Ausstellung, Künstles, Sheisse.
Belgija, 1973, 16mm prenešeno na video, 4’47”, barvni, angleški podnapisi
Film je del serije kratkih tematskih skic, ki se osredotočajo na vprašanje Wanneer is Kunst Wel Kritiek? (Kdaj je umetnost kritika?). V tem četrtem delu se odgovor, ki služi tudi kot naslov, glasi: »ko se umetnik igra z vso resnostjo«. Kako se to lahko zgodi? »Mnogo resničnih besed je izgovorjenih v šali,« nam, vsaj tako se zdi, pravi belgijski umetnik Jef Geys (°1934). V svoji izjavi, ki je oblikovana kot obvestilo za javnost, uporabi čas predvajanja oddaje kot reklamno potezo in tako razkrije mehanizme televizijskega medija.
Belgija, 1971, 16mm prenešeno na video, 5’24”, čb, angleški podnapisi
V tem kratkem dokumentarnem filmu Georges Adé (1936–1992) sedi v občinski knjižnici v Antwerpnu in predstavlja knjigo Culture Is Our Business (1970) kanadskega filozofa in komunikologa Marshalla McLuhana (1911–1980). Adé kaže reprodukcije reklam iz knjige in bere odlomke iz nje. Potem pa med nadaljnjim govorom o knjigi hodi po ulici, polni reklamnih panojev.
Nedelja, 27. 10. 2024, 20.30
PROGRAM 2
Dial H-I-S-T-O-R-Y
Kuratorka: Katia Rossini
Film Dial H-I-S-T-O-R-Y iz leta 1997 je briljanten filmski esej, vešč montažni film in eksperimentalen dokumentarec, ki spremlja zgodovino ugrabitve letal. Ustvarjen je iz širokega nabora arhivskih podob, od novičarskih posnetkov, korporacijskih in učnih filmov do domačih videov, v offu pa lahko slišimo odlomke iz knjig Beli šum in Mao II Dona DeLilla. Skoraj trideset let kasneje je film spet nadvse relevanten. V kontekstu geopolitičnih turbulenc nas spomni, kako lahko mediji izbruhnejo v naši zasebni sferi in ustvarijo tesnobo in strah. (Katia Rossini)
Leta 1997 je bil premierno prikazan v Pompidoujevem centru, istega leta pa je bil tudi del Documente X v Kasslu. Prejel je številna mednarodna priznanja, The Guardian pa ga je uvrstil na seznam 30 revolucionarnih del iz zgodovine video umetnosti, od Andya Warhola do Stevea McQueena. DVD izdaja filma je med drugim vsebovala tudi esej Slavoja Žižka A Holiday from History.
Belgija, 1997, DCP (posneto na Betacam), 4:3, barvni, 68′, slovenski podnapisi
Vodilo v Dial H-I-S-T-O-R-Y je neuradna kronika ugrabitev letal po vsem svetu. Z mešanico arhivskih posnetkov in podob domačih filmov raziskuje medijsko politiko naše sodobne kulture katastrof. Ta psevdodokumentarec namreč v polnosti pokaže, kako spektakel mednarodnega terorizma in želja po najhujših katastrofah vdirata v naše dnevne sobe in ogrožata našo družinsko srečo. Pripoved Dial H-I-S-T-O-R-Y sta navdihnila dva romana Dona DeLilla – Beli šum in Mao II. Uživajoč v pisateljevem motu »Dom je spodletela ideja«, nas Johan Grimonprez popelje na igrivo subverzivno potovanje od romantičnega ugrabitelja-revolucionarja 60. in 70. let prejšnjega stoletja do ciničnih, anonimnih paketnih bomb 90. let. Newyorški skladatelj in glasbenik David Shea je napisal originalno glasbo za to pospešeno potovanje skozi eksplozivno zgodovino 20. stoletja.
Katia Rossini se rada opredeljuje kot filmska aktivistka, kuratorka in arhivistka, ki jo zanimajo mreže, participativni projekti in alternativne oblike kuratorstva kinematografije. Je soustanoviteljica Cinema Nova (Bruselj). Je sopobudnica omrežij Filmlabs.org in Kino-Climates. Po opravljeni specializaciji za ohranjanje in restavriranje filmov na UvA (Amsterdam) v sodelovanju z Eye Filmmuseum je postala vodja zbirk v Argosu – Centru za avdiovizualne umetnosti (Bruselj). (Foto: osebni arhiv)
Produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA
Partnerja: Slovenska kinoteka, Argos
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
