Pogovor in projekcija
Sreda, 29. 11. 2023, 19.00
Galerija Photon, Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana
Aprilija Lužar je angažirana feministična umetnica in aktivistka, ki v svojih umetniških delih obravnava teme kot so spolno nasilje nad ženskami, položaj ženske v družbi in lezbični umetniški aktivizem. Javnosti najbolj znano njeno delo je projekt Ženski Taxi, ženska umetniška transportna terapevtska akcija za ženske in dekleta, ki so preživele različne oblike spolnega nasilja (posilstvo, trgovanje z ljudmi, pedofilija, lezbofobija). Projekt, ki ga umetnica imenuje Taxi Art ali mobilna umetnost, je bil izveden v različnih mestih, zajemal pa je ulično akcijo, medijske objave, telefonsko linijo in anonimen brezplačen prevoz potnic v mobilni javni spovednici/avtu. Skupaj z razstavo preteklih video del in performansov v sklopu platforme Taxi Art je bil projekt vsakič nadgrajen tudi z video izpovedmi sodelujočih iz mesta, kjer se je odvijal. Ženske in dekleta so se odzvale medijskim vabilom, se zaupale slikarki Apriliji Lužar, njeni psihološki in pravni podpori. Ogled razstave Ženski Taxi je bila spodbuda, da so se odločile javno, z obrazom in imenom, izpovedati doživeto spolno nasilje. Razstava je ozaveščala o človekovih pravicah in pripomogla k spoznanju, da se žrtve posilstev nimajo česa sramovati. Ob gostovanju na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji in drugod je opolnomočila tudi tamkajšnje ženske, da javno spregovorijo o doživetem spolnem nasilju.
Ženski Taxi je bil osnovan leta 1997 in bil leta 2002 izbran na mednarodnem natečaju V-Day – Stop Rape Contests, kar je omogočilo realizacijo akcij. Natečaj, za katerim stoji ameriška aktivistka in avtorica kultnih Monologov vagin Eve Ensler, je mednarodna pobuda, ki spodbuja izvirne strategije za preprečevanje nasilja nad ženskami. Prvič je bil v galerijski predstavitvi izveden v Ljubljani pod okriljem festivala Mesto žensk leta 2002 in ima obsežno video dokumentacijo. Od takrat je bil projekt večkrat predstavljen in v različnih nadgradnjah izveden v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Na dogodku si bomo ogledale_i dokumentacijo performansa Ženski Taxi – Žuta, ki ga je Aprilija Lužar izvedla v okviru 8. Mednarodnega festivala Mesto žensk v KUD France Prešeren v Ljubljani leta 2002, ter krajše odlomke iz osemurne video instalacije Ženski Taxi – Govoreči portreti (2002–2006). Video arhiv avtorice zajema še druge video projekte in video dokumentacije različnih performansov in javnih akcij.
Aprilija Lužar (1963) je zaključila študij slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu in v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1987. Leta 1991 je zaključila še slikarsko specialko. V svojih slikarskih delih, performansih in drugih projektih se ukvarja z žensko kot posameznico. Obravnava tabuizirane teme in družbene predsodke uživanja v lastnem telesu, izpostavlja pravico do lezbijštva in diskriminatoren odnos družbe do žensk. V različnih medijih odslikava in ustvarja žensko, ki je zmožna izstopiti iz okvirjev patriarhalne družbe.
Kot aktivistka je s svojim umetniškim udejstvovanjem od leta 1987 naprej sodelovala pri nastajanju organizacij in bila aktivno vključena v začetke feminističnega in lezbičnega gibanja v Sloveniji in tedanji skupni državi. Je soustanoviteljica prve lezbične skupine LL v Ljubljani in Jugoslaviji (1987/1988), prve lezbične skupine na Hrvaškem Lola (kasneje se je preimenovala v Lila Iniciativo, 1989), Ženskega centra na Metelkovi, feministično lezbične skupine Kasandre v Ljubljani (1994), Roza kluba v Ljubljani (1990) in lezbične skupine Kontra v Zagrebu (2000). Sodelovala je s ŠKUC-LL in z razičnimi ženskimi centri, kot so Ženska grupa Trešnjevka (1988) in Kontra v Zagrebu, društvi F-IKS, SOS telefon in Ženska svetovalnica v Ljubljani ter ženskimi nevladnimi organizacijami v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Od leta 2000 sodeluje z Ženskim Centrom za žrtve rata – Rosa Zagreb. Od 2009 do 2012 je s projektom Taxi Art sodelovala pri pobudi za ustanovitev koalicije nevladnih organizacij in posameznic_kov REKOM, regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih na območju bivše Jugoslavije in z aktivističnim delom pomagala izbrisanim v Sloveniji. Leta 2009 je sodelovala pri ustanovitvi Ženskega sodišča za ženske žrtve vojne/posilstev na območju bivše Jugoslavije in video dokumentirala pričanja žrtev.
Leta 1988 je organizirala Prvi mednarodni lezbični tabor v Jugoslaviji na Rabu. Sodelovala je na konferenci ILGA v Avstriji in na shodu ILGA za vzhodno Evropo v Budimpešti (1989). Leta 1991 je s pisateljico in igralko Berto Bojetu – Boeto pripravila umetniški program na Jugoslovanskem feminističnem srečanju v Ljubljani. Istega leta je v Zagrebu sodelovala z radikalno feministično skupino Kareta, ki je izdajala istoimenski časopis. Svoj atelje na Metelkovi je priključila Ženskemu centru Metelkova, kjer je vodila umetniške delavnice, pripravljala razstave in performanse. Od leta 2007 je iniciatorka in ustanoviteljica Kulturnega društva Taxi Art, Ženski Taxi in še vedno sodeluje z ženskimi skupinami in nevladnimi organizacijami v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije.
Njeno delo velja za začetek angažirane feministične umetnosti v Sloveniji. Večkrat je razstavljala na festivalu Mesto žensk in Rdeče zore ter bila vključena v različne pregledne skupinske razstave feministične umetnosti. Pri svojem ustvarjanju se izraža v medijih slikarstva, videa, performansa, zvočnih del in instalacij. Njena likovna dela se slogovno raztezajo od portretnega realizma do abstraktne postmoderne slike, od performativne akcije in body arta do participatornih projektov. Predstavila se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v domačem in mednarodnem prostoru. Je prejemnica glavne nagrade na Majskem salonu (Pop) 2004, ki ga organizira ZDSLU. Leta 2004 je bila predstavljena v tematski številki Ženske v likovni umetnosti v Časopisu za kritiko znanosti. Ima status samostojne kulturne ustvarjalke in je od leta 1988 članica Društva likovnih umetnikov. Udeležila se je umetniških rezidenc v Berlinu in New Yorku. Živi in dela v Dolnji Brigi pri Kočevski Reki. (Foto: osebni arhiv)
Foto: arhiv Galerije Photon
Na Video večerih s Postajo DIVA gostimo avtorice_je, ki so vključene_i v arhiv in jih povabimo, da spregovorijo o svojem delu in ozadju nastanka posameznih video projektov. Predstavitev v galeriji (artist talk) spremljajo projekcije s komentarji, čemur sledi pogovor s publiko. Video večere pripravlja strokovna sodelavka Postaje DIVA Vesna Bukovec.
Produkcija: SCCA–Ljubljana/Postaja DIVA, Galerija Photon
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
