| SCCA-Ljubljana Arhiv okro�nic / dodaj e-naslov |
| SCCA-Ljubljana Newsletter archive / add e-mail |
| CCP Slovenija Arhiv okro�nic / dodaj e-naslov | Aktualno |
|
||||||
|
||||||
|
| ARHIV 2005 |
Izguba �elje se osredoto�a na vizualne in zvo�ne podobe avtorjevega udejstvovanja na podro�ju avdio-vizualnih medijev, ki se prepletajo z (medijskimi) dokumenti iz istega obdobja (1983-2005). Vsa ta slikovna in zvo�na masa bo aktivirala prizori��e in povzro�ila ob�utek nepretrganega dogajanja oz. premikanja. Prepletanje podob nam obeta razkriti nove pomene, ki bri�ejo meje med sedanjostjo in preteklostjo pa tudi prihodnostjo. Od pogovora z avtorjem si lahko obetamo razkritje marsikaterega produkcijskega mehanizma in klju�a, ki je odlo�ilen pri de�ifriranju pomenov prizorov, dogodkov in stali��. "�aba, ki govori, pol�, ki te�e, in druge zanimivosti v istem ve�eru."
Pridite in se prepri�ajte!
|
||
| Ljubljana,
9. 12. 2005
Marija Mojca Punger�ar: Stereovizije 13. 12. 2005-23. 12. 2005. Marija Mojca Punger�ar, sodelavka zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in urednica Artservisa, se bo 13. decembra ob 20. uri v Centru in Galeriji P74 predstavila z najnovej�im projektom: fotografsko instalacijo z naslovom Stereovizije. Na ogled bo tudi galerijska izvedba umetni�kega dogodka V akciji. V projektu Stereovizije se umetnica ukvarja s prostori, povezanimi z njenim otro�tvom in krajem, od koder izvira. Gre za zgodbo o spremembah, ki so se v teh prostorih zgodile v zadnjih nekaj desetletjih. Avtorica jih odkriva z vzporejanjem preteklosti in sedanjosti. Preteklost zastopajo fotografski posnetki, ki jih je v �estdesetih in sedemdesetih letih prej�njega stoletja ob razli�nih prilo�nostih posnel njen o�e, Leopold Punger�ar st. Izbrane lokacije iz fotografij je avtorica letos obiskala in jih ponovno fotografirala. V soo�enju dveh �asov istega prostora se razkriva njegova zgodba, ki jo lahko beremo tudi kot zgodbo o slovenskem pode�elju v postruralni tranziciji. Z mapiranjem in ustvarjanjem zgodb izbranih lokalnih prostorov se
avtorica ukvarja tudi v projektu Ve� informacij: |
||
Ljubljana,
30. 11. 2005 
Alenka Pirman: Razstava dokumentacije projekta iz obdobja 1991-1998 Sli�ali bomo nekaj so�ne kranj��ine in kon�no (!) spregovorili tudi o umetni�kih postopkih in metodah, uporabljenih pri projektu Arcticae horulae. Vabljeni! O PROJEKTU Avtorica: Alenka Pirman Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohori�) se je razvijal sproti, od zasebne ljubiteljske zbirke nem�kih izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knji�nici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knji�ne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je do�ivela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih. Proces je povezal umetni�ko podro�je z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetni�ki postopki so javnost namre� zavedli, da je knji�ico sprejela kot referen�en slovar. Zato se je projekt za avtorico zaklju�il 8. januarja 1998, ko je v Knji�evnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj. Zaradi nezmanj�anega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila �povpre�na nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost� umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si. VE� INFORMACIJ |
||
|
Artservisova Zbirka Razstava Sreda, 23. november 2005, ob 20. uri �etrti rojstni dan Artservisa (www.artservis.org) bomo letos obele�ili z javnim kulturnim dogodkom, na katerem bomo prvi� javno predstavili novo Artservisovo Zbirko, s katero Artservis �iri svoje delovanje iz informiranja in svetovanja tudi na promocijo ustvarjalnosti. Artservisova Zbirka je tematski projekt o produkcijskih pogojih v kulturi. V Zbirko so uvr��ena umetni�ka dela, ki se kriti�no, analiti�no, duhovito, osebno ali kakor koli druga�e nana�ajo na pogoje ustvarjanja, predstavljanja, tr�enja in pre�ivljanja s kulturo in v kulturi - na tiste vidike umetni�kega ustvarjanja, ki ponavadi ostajajo prikriti. Zbirka je uvr��ena v �tudijski arhiv Zavoda SCCA-Ljubljana, kjer bodo dela na vpogled obiskovalcem. Zbirko bomo dopolnjevali in predstavljali na (mednarodnih) prireditvah in razstavah. Artservisova Zbirka ni omejena na dolo�en medij ali umetni�ko generacijo. V Zbirko so doslej vklju�ena dela iz razli�nih umetni�kih podro�ij: video, diskurzivna umetnost, ra�unalni�ka grafika. Dela za Zbirko je uredni�tvo Artservisa izbralo na podlagi javnega razpisa, dva projekta pa je v Zbirko povabilo posebej. V Artservisovo Zbirko so uvr��ena dela desetih doma�ih avtorjev: Tanja Lazeti�, Nina Me�ko: Stanje stvari, 2004, video-plesni
projekt Mladen Stropnik: Momriding, 2002, video Martina Bastarda: TV dra�ba, 2003, video Tina Smrekar: Always Smile, 2005, video Vesna Bukovec: Ali je umetnost potrebna? Zakaj?,
2002-2005, ra�unalni�ka grafika, diskurzivni projekt Vesna Bukovec: Sodobna umetnost za star�e, 2002,
diskurzivni projekt, ra�unalni�ka grafika, video Berko: Nikoli niste dale� od Berkove zvezde, grafika Mare Bulc, Jana Flego in Katarina Petrov: Smetana
sodobne slovenske umetnosti, 2004, diskurzivni projekt Marija Mojca Punger�ar: Career Confessions, 1999-2000,
video Jana Flego in Katarina Petrov: Inside-Out, 2004,
video
Vabljeni v na�o dru�bo!
|
||
| Ljubljana,
15. 11. 2005
Alenka Pirman: Arcticae horulae www.arcticae-horulae.si Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohori�) se je razvijal sproti - od zasebne ljubiteljske zbirke nem�kih izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knji�nici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knji�ne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je do�ivela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih. Proces je povezal umetni�ko podro�je z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetni�ki postopki so javnost namre� zavedli, da je knji�ico sprejela kot referen�en slovar. Zato se je projekt za avtorico zaklju�il 8. januarja 1998, ko je v Knji�evnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj. Zaradi nezmanj�anega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila "povpre�na nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost" umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si.
O PROJEKTU Arcticae horulae je prva elektronska knji�na izdaja SCCA-Ljubljana, ki tudi z drugimi spletnimi projekti (Videodokument in Internet Portfolio) razvija in omogo�a odprt dostop do umetni�ke produkcije na medmre�ju. |
||
 Ljubljana,
9. 11. 2005
SVET UMETNOSTI � �ola za sodobno
umetnost SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI Delavnica �t. 2 Namen delavnice je seznanitev z metodami in modeli zgodovinjenja sodobne umetnosti in prakti�no preizku�anje v skiciranju izbranega primera. Mentorsko delo bo potekalo v srbskem jeziku. Prvi dan delavnice bo posve�en obravnavi modelov zgodovinjenja in prikazu primerov. Mentor bo z izbranimi primeri predstavil metode zgodovinjenja umetni�kih praks, gibanj, dolo�enega obdobja in umetni�kega opusa posameznega umetnika. Udele�enci delavnice bodo na podlagi tega do naslednjega dne napisali skice oz. osnutke za zgodovinjenje izbranega primera. Drugi dan bodo udele�enci skice oz. osnutke predstavili. Delavnica
se bo zaklju�ila z diskusijo o dveh aktualnih primerih (Slovenska umetnost
1995-2005, Moderna galerija, 2005; O normalnosti. Umetnost u Srbiji
1989-2001, MSUB, Beograd, 2005), na kateri bo sodeloval tudi Igor �panjol,
sokustos vseh treh razstav Slovenska umetnost v Mentor Je�a Denegri je umetnostni kritik in profesor sodobne umetnosti iz Beograda. Urnik 20. november (nedelja) Cena delavnice je 10.000 SIT za posameznike in 15.000 SIT za predstavnike
institucij (cena vklju�uje DDV). Rok za prijavo: sreda, 16. 11. 2005 Kontakt Svet umetnosti, �olo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.
|
||
|
STROKOVNI POSVET Kaj je ostalo od 'balkanske umetnosti'? Refleksija vnovi�nega odkrivanja in (re)definiranja Balkana in 'balkanske umetnosti'
Gostje: Suzana Milevska (kustosinja in teoreti�arka
vizualne kulture, Skopje), Vizualna intervencija: Dan Perjovschi (umetnik, Bukare�ta) Kako je pove�an interes za "balkansko umetnost" vplival na vzpostavljanje in delovanje umetnostnega sistema v regiji? Ali so se pogoji za nastajanje, razumevanje in distribuiranje umetni�ke produkcije ter kriti�ke in teoretske refleksije kakorkoli spremenili? So umetniki z Balkana sedaj bolj vklju�eni v mednarodni umetnostni sistem? Se je interes za umetnost Balkana in jugovzhodne Evrope zaklju�il? Kako se z umetnostjo s tega obmo�ja soo�ati v prihodnje? Posvet je sklepni dogodek ve�letnega raziskovalnega projekta z naslovom Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?, katerega dognanja in dileme so objavljene v pravkar izdani tematski �tevilki PlatformeSCCA (vodje projekta in uredniki: Robert Alagjozovski, Barbara Bor�i� in Ur�ka Jurman). Posvet pripravljamo v sodelovanju z Galerijo
�kuc
Tematska �tevilka z naslovom Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"? je del �ir�ega istoimenskega projekta, katerega namen in cilj sta predvsem refleksija in analiza aktualnega pojava vnovi�nega odkrivanja in (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti", ki ga najbolj izpri�ujejo tri reprezentativne razstave, posve�ene Balkanu oziroma jugovzhodni Evropi ter umetni�ki produkciji tega obmo�ja: V iskanju Balkanie (kustosi Roger Conover, Eda �ufer, Peter Weibl, Gradec, 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu (kustos Harald Szeemann, Klosterneuburg, 2003) in V soteskah Balkana. Poro�ilo, ki je del �ir�ega projekta Balkanska trilogija (kustos Ren� Block, Kassel, 2003).
VSEBINA �TEVILKE VE� INFORMACIJ
|
||
| Ljubljana,
21. 10. 2005
SVET UMETNOSTI - �ola
za sodobno umetnost SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI Delavnica �t. 1 Namen delavnice je seznanitev z zgodovino in teorijo umetnostne kritike in prakti�no preizku�anje v analizi in pisanju kriti�kega teksta. Mentorsko delo bo potekalo v srbskem jeziku. Prvi dan delavnice bo posve�en obravnavi teoretskih in zgodovinskih te�enj kritike in razmerju kritike do estetike, filozofije, zgodovine in teorije umetnosti. Mentor bo predstavil zna�ilne zgodovinske modele kriti�kega udejstvovanja od razsvetljenstva do postmoderne. V drugem sklopu prvega dne se bodo udele�enci seznanili s tipologijo sodobnih kriti�kih metod (deskripcija, razlaga, interpretacija, razprava, analiza, dekonstrukcija, produkcija, kuratorska praksa, simulacija, diskurzivna analiza, razprava iz teorije kulture). Drugi dan bodo udele�enci delavnice v prej�njem dnevu uvedene kriti�ke metode uporabili pri analiziranju raznoli�nih del sodobne umetnosti (slika, skulptura, fotografija, instalacija/ambient, performans, multimedijsko delo, digitalna umetnost). Delavnica se bo zaklju�ila z diskusijo o pisanju in branju kriti�kega teksta. Urnik 30. oktober (nedelja) Mi�ko �uvakovi�: filozof, profesor estetike na Fakulteti za glasbo in profesor teorije umetnosti na interdisciplinarnih podiplomskih �tudijah na Univerzi za umetnost v Beogradu. Cena delavnice je 10.000 SIT za posameznike in 15.000 SIT za predstavnike
institucij (cena vklju�uje DDV). Rok za prijavo: �etrtek, 27. 10. 2005 Napovedujemo: SVET UMETNOSTI - �ola za sodobno umetnost (aktiven link na: www.worldofart.org) SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI Delavnica �t. 2 Kontakt: Svet umetnosti, �olo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.
|
||
ZANKA je spletna stran, posve�ena soo�enju videa in interneta. Temelji na video praksi avtorskega para Alajbegovi�-Korda (znana tudi pod imenom Zank). ZANKA ima �tiri module: Subkultura/Alternativna praksa, Borghesia, Kratki filmi, Dokumentarci/Televizija. Postavljena je v okviru projekta Internet Portfolio Zavoda SCCA-Ljubljana, ki na svetovnem spletu predstavlja izbrane umetnice, umetnike in skupine, delujo�e v slovenskem prostoru (http://www.internet-portfolio.org/zanka). Zajeto video gradivo je realizirano v pogojih razpona od preprostih VHS-VHS nasnemavanj do produkcij v ve� slovenskih v posameznih obdobjih naprednih produkcijskih hi�ah (Brut film, Studio MI, Kanal A, TVS, VPK). Kot tako je s svojo parcialnostjo tudi konkreten oris obstoja in �ivosti slovenske medijske krajine. Metodolo�ko je ZANKA zavezana potvarjanju zgodovine oz. ustvarjanju javnosti �iroko dostopnega arhiva. Govorimo o ve� kot 600 minutah finalnih video projektov, ter so�asnimi medijskimi odzivi nanje in na ve�je �tevilo multimedijskih performansov in drugih multimedijskih dogodkov, kar vse skupaj tvori podatkovno bazo, okostje internetne strani ZANKA. Najpogosteje je video jezik utemeljen izven sebe, v drugih praksah, tukaj pa spremljamo prakso, ki ji samo video sam omogo�a utemeljitev. Samostojna video pot v okolju, ki se je nenadoma in rapidno spreminjalo in s sredstvi, ki so nepovratno spreminjala svet pred na�imi o�mi. Je tudi zelo konkretno gradivo, ki govori o hitro se spreminjajo�i opremi in tehnologiji sami in perzistiranju �elje preko/�ez te spremembe nosilcev in postopkov. Spletno mesto ZANKA je tudi �elja videa, da se predstavi kot samov�e�na predstavitev videa samega. Ne kot nekaj, kar je bilo, temve� kot nekaj, kar je tukaj. Je tudi potreba po obnavljanju zaradi ohranjanja. Je soo�enje videa z vedno novimi nosilci informacij, ki narekujejo nove oblike komuniciranja. Nosilci, kot so cd/dvd in internet, s pomo�jo ra�unalnika prinesejo prej nedostopne materiale na vsako delovno mizo. Lahko re�emo, da je restavracija ponavadi tehnolo�ki pojem, rekonstrukcija
pa politi�ni. Izrazito subjektiven pristop obeh avtorjev do (ve�inoma)
lastnih izdelkov ter specifi�na strategija vzpostavitve videa Nevena
Korde sta to mejo zabrisala.  O PREDAVANJU
Postaviti medij med sebe in svet. Postaviti sebe med sanje in resni�nost. Korda je ZANKO oz. delo na njej v zadnjih nekaj letih �e ve�krat predstavljal javnosti. V ta sklop lahko sodi �e izdelava in predstavitve CD-roma BODO�NIKI. Sledila je sestavljena akcija v Kiberpipi 'Leli z ljubeznijo', in�talacija v galeriji Alkatraz 'Konstruktivna re�ija' in leto�nji 'Dnevnik vizionarja' v Projektni sobi SCCA. "Videz skriva realno nekega u�itka, ki je v tem, da nima podobe." (Aljo�a Kolenc) Namesto o mimikriji, travestiji, dozdevku, videzu bo ve� govora o njihove proizvajanju, se pravi o Loopu, Feedbacku, Plastenju. Korda pravi: "Video ni predvsem to ali predvsem ono, ni zapis na magnetni trak, ni ena od tehnik za fotografijo, ni ra�unalni�ka animacija, strojno generirana slika... Video je pa� in to in vse drugo: video je tehnika zlivanja razli�nih tehnik. Video ne izhaja iz pisanih misli, temve� vpliva na njih. Kot postopek zlitja, spajanja ve� materialno (in sploh) razli�nih elementov je po malem prisoten in vpliva na vse umetnosti. Video kot nematerialna, neobstoje�a vez, kot nekaj �esar neko� ni bilo, prepoznamo pa ga v vsemu, kar je bilo." Vdor FV-ja na polje kulture v njenih zabavnih, ekonomskih, umetni�kih aspektih je bil neobi�ajen, nenavaden, izvenserijski. Aktivnosti FV-ja so sekala ta obi�ajna polja na nenavaden na�in in s sinergijo razli�nih aktivnosti. Prav ta sinergi�nost v metodi in presekanost tradicionalnih polj pa je pozneje, po neki vrsti normalizacije in vrnitvi stvari v dru�bah na 'svoje mesto', ote�ko�ila razumevanje in prepoznavanje tretjosti te produkcije. Enako velja za del te produkcije, FV Video, in tudi za specifi�ni na�in delati video, ki ga je Neven Korda nadaljeval v devetdesetih z Zemiro Alajbegovi�. "Prav video film 'Nestrpnost' je vpeljal, mestoma zelo nestrpno
in za dana�nje razmere neverjetno �ivo debato o razlikah med filmom
in videom. /.../ Poznej�a 'Avtobus' in 'Zbiralci peska' poka�eta, da
je dokumentarnost samo ena izmed oblik fikcije." (Igor �panjol) Spletno mesto ZANKA O AVTORJU/PREDAVATELJU Neven Korda je avtor z raznoliko video izku�njo, zadnjih nekaj let
se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posve�a po eni strani formam,
ki rabijo �ivo interakcijo videa in ra�unalni�ko posredovanje, po drugi
strani pa iskanju tem oz. struktur za nosilce pomena. Nekaj, kar je
video, nekaj, kar ni podvr�eno niti zaprtim formam (film, dokumentarec,
video art...) niti tehnologijam (celuloid, video trak, ra�unalnik,
VR, internet...). Na sledi ne�emu, kar pritrjuje, da je vendar �ele
izpovedana resnica sklepni del realnosti in da, v tem povednem, umetnost
ni brez odgovornosti. VE� INFORMACIJ |
||
| Ljubljana,
10. 10. 2005
PODALJ�ANJE ROKA ZA PRIJAVO NA SVET UMETNOSTI �ola za sodobno umetnost Rok za prijavo: 17. oktober 2005! Seminar iz pisanja zapolnjuje vrzel v teoretski in kriti�ki refleksiji in vzpodbuja pisanje o sodobnih umetni�kih praksah. Sestavljen je iz predavanj, branja tekstov in serije sedmih delavnic (�asopisna kritika, tekst za katalog, zgodovinjenje umetni�kih praks, kriti�ki diskurzi, interpretacija umetni�kega dela, predstavitev na televiziji, intervju), ki bodo potekale pod vodstvom razli�nih strokovnjakov (�enja Leiler, Je�a Denegri, Mi�ko �uvakovi�, Zemira Alajbegovi� in Neven Korda, Eda �ufer). Delavnice so namenjene pregledu razli�nih �anrov pisanja in medijskih predstavitev ter prakti�nemu preizku�anju v njih. Seminar bo potekel v slovenskem in srbskem jeziku. Mo�na je prijava na vseh sedem delavnic ali na posami�no delavnico. Zainteresirani za seminar naj po�ljejo izpolnjeno prijavnico, svoj �ivljenjepis, motivacijsko pismo in kratko recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki je bila na ogled v letu 2005, v elektronski obliki na naslov svetumetnosti@scca-ljubljana.si in na po�tni naslov: SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana. Rok za prijavo: 17. oktober 2005. Zlo�enko s podrobnej�imi informacijami o programu in obe prijavnici
lahko dobite na Svet umetnosti, �olo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.
|
||
Na doma�em vrtu 1-3 je torej nekak�na >zgodovinska fikcija<, ki prek arhivskih filmskih posnetkov pripoveduje >dokumentirano< zgodbo o zgodovini in njenih pomenih.
Ve� informacij: O PROJEKTU: O FILMU: O GLASBI: O AVTORJU: EKIPA POTUJO�EGA KINA BRIDKA BEBI�A: The Madleys:
Godalni kvartet Godalika: Kontakt: |
||
|
VIDEOSPOTTING NA FESTIVALU OBRAZI SLOVENIJE Cahors, Francija, 27. 9.-2. 10. 2005 Cahors, mesto na jugozahodu Francije, �e �etrto leto zapored prireja festival Frankofonski obrazi (Visages Francophones). Cahors je manj�e srednjeve�ko mesto s 25.000 prebivalci, ki je znamenito po najbolj�ih tartufih, odli�nem vinu in slikovitih vrtovih, zaradi ukinitve neko� zelo razvite industrije proizvodnje vojnih letal pa je veliko prebivalcev danes brezposelnih. Mesto je v okviru festivala �e gostilo umetnike iz Libanona, Vietnama in Malija, letos pa je bila na vrsti Slovenija, in sicer kot prijateljica frankofonskih de�el. Festival Slovenski obrazi (Visages de la Slov�nie) je potekal teden dni in je predstavil zelo raznoliko kulturno in umetni�ko sceno: ples in gledali��e (Fi�o balet...), koncerti (Fake Orchestra, �ompe, Katalena, Olivija, Moveknowledgement...), film (Moja Meja in Mesto na travniku Anje Medved ter Nadje Velu��ek...), razstave (Damijan Kracina, Pogledi Rene Rusjan in Bo�tjana Potokarja, Jo�e �ubi�, Vanja Mervi�, Alfredo de Locatelli, Andrej Pavli�, Boris Zaplatil, Foj�...), pogovori in video projekcije (Zasebno-javno, Vrnitev-Topolovo), DJ-ve�eri (DJ Dado, DJ Borka), kulinarika, predstavitev doma�e obrti... Okrog 150 udele�encem iz Slovenije se je pridru�il tudi Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in na festivalu predstavil izbor iz programa Videospotting (aktualna slovenska video produkcija). Program po izboru Barbare Bor�i� je izpostavil odnos med javnim in zasebnim. ZASEBNO-JAVNO
UMETNIKI Ve� informacij: DELA DAMIJANA KRACINE NA FESTIVALU OBRAZI SLOVENIJE Na festivalu Obrazi Slovenije v Cahorsu se je s projekti >Biodiversity<, >Devonian Future< in >Proteus Font< predstavil tudi Damijan Kracina, sodelavec Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. >Biodiversity< je proces, v katerem umetnik zdru�uje lastno znanje in vizijo prihodnosti, da bi ustvaril �e neobstoje�e �ivalske vrste. Kljub resnosti teme umetni�ka dela opozarjajo nase predvsem s humorjem.
Delo >Devonian Future< je nastalo pod pokroviteljstvom Santa Fe Art Instituta, ki je kot reziden�nega umetnika gostil Kracino od 20. januarja do 28. februarja 2004. Kracina je takrat (2004) izdelal digitalni tisk, light box, 110 x 63 cm, fotografija: Jennifer Schlesinger. V Cahorsu je bilo delo predstavljeno kot digitalni tisk na vo��enem platnu 240 x 140 cm. Vsebina dela povezuje avtorjevo navdu�enje nad odkrivanjem/ustvarjanjem novih �ivalskih vrst, podoba avtorja med njimi pa umetnika postavlja v vlogo znanstvenika/Kreatorja.
Tretje delo >Proteus Font< je modificirana tipografija Humans, tako da so na posamezne �rke stavljene krivine, ravnine in zaklju�ki, narezani iz gibkih proteusov. Kracina je tako oblikoval ikonografsko tipografijo, ki temelji na zoomorfizmu. Umetnik s tako izdelano tipografijo ponuja neslutene mo�nosti pomenske nadgradnje besedil, saj je tipografija namenjena javni uporabi (npr. za osvetljeni displej (delo Decoration, 1997), igralne kocke za otroke (delo First Slovenian Autochthon Fonts, made in Slovenia, 1998), igra za galerijske obiskovalce (1999).
Ve� informacij: Festival Obrazi Slovenije: http://www.mairie-cahors.fr/slovenie/
Foto: Damijan Kracina |
||
| Ljubljana,
9. 9. 2005
RAZPIS ZA PRIJAVE NA TE�AJ ZA KUSTOSE in SVET UMETNOSTI �ola za sodobno umetnost Svet umetnosti, �ola za sodobno umetnost sprejema prijave za Te�aj za kustose in Seminar iz pisanja za letnik 2005/2006. Te�aj za kustose omogo�a poglabljanje prakti�nih in teoreti�nih znanj, vezanih na delo kustosa pri koncipiranju in izvedbi razstav. Izbrani te�ajniki bodo pod mentorskim vodstvom Nevenke �ivavec (kustosinja v Likovnem salonu v Celju) in Alena O�bolta (umetnika) izoblikovali koncept razstave in jo junija 2006 postavili v Galeriji �kuc v Ljubljani. Te�aj dopolnjujejo delavnice iz pridobivanja prakti�nih znanj (odnosi z javnostmi, organizacija razstav, dokumentacija, sistem in denar, priprava kataloga) pod vodstvom razli�nih strokovnjakov (Alenka Pirman, Metka Dari�, Jana Intihar Ferjan, Bojana Leskovar, Branka Stipan�i� in Nives Zalokar), sre�anja z umetniki in kustosi, branje tekstov, raziskovalne naloge in �tudijska potovanja po Sloveniji in tujini. Te�aj je namenjen vsem, ki jih zanima delo na podro�ju sodobne umetnosti, ne glede na izku�nje, starost in izobrazbo. Za udele�bo na te�aju je potrebno razumevanje slovenskega jezika. Cena te�aja je 100.000 SIT za posameznike in 130.000 SIT za predstavnike institucij (cena vklju�uje DDV). Zainteresirani naj po�ljejo izpolnjeno prijavnico, svoj �ivljenjepis, motivacijsko pismo in kratko recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki je bila na ogled v letu 2005, v elektronski obliki na naslov svetumetnosti@scca-ljubljana.si in na po�tni naslov: SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana. Rok za prijavo: petek, 7. oktober 2005 Kandidati, ki se bodo na podlagi poslanega gradiva uvrstili v o�ji izbor, bodo vabljeni na razgovor, ki bo predvidoma 13. in 14. oktobra 2005. Seminar iz pisanja zapolnjuje vrzel v teoretski in kriti�ki refleksiji in vzpodbuja pisanje o sodobnih umetni�kih praksah. Sestavljen je iz predavanj, branja tekstov in serije sedmih delavnic (�asopisna kritika, tekst za katalog, zgodovinjenje umetni�kih praks, kriti�ki diskurzi, interpretacija umetni�kega dela, predstavitev na televiziji, intervju), ki bodo potekale pod vodstvom razli�nih strokovnjakov (�enja Leiler, Je�a Denegri, Mi�ko �uvakovi�, Zemira Alajbegovi� in Neven Korda, Eda �ufer). Delavnice so namenjene pregledu razli�nih �anrov pisanja in medijskih predstavitev ter prakti�nemu preizku�anju v njih. Seminar bo potekel v slovenskem in srbskem jeziku. Mo�na je prijava na vseh sedem delavnic ali na posami�no delavnico. Zainteresirani za seminar naj po�ljejo izpolnjeno prijavnico, svoj �ivljenjepis, motivacijsko pismo in kratko recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki je bila na ogled v letu 2005, v elektronski obliki na naslov svetumetnosti@scca-ljubljana.si in na po�tni naslov: SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana. Rok za prijavo: petek, 7. oktober 2005 Zlo�enko s podrobnej�imi informacijami o programu in obe prijavnici
lahko dobite na Svet umetnosti, �olo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS. |
||
| Ljubljana,
5. 9. 2005 Izid �etrte �tevilke ob�asnika za sodobno umetnost PlatformaSCCA
Iz�la je �etrta �tevilka PlatformeSCCA, ob�asnika za sodobno umetnost, ki je namenjen aktualnim temam, ki prispevajo k razumevanju sodobne umetni�ke prakse in njenega konteksta. Tematska �tevilka z naslovom Kaj storiti z �balkansko umetnostjo�? je del �ir�ega istoimenskega projekta, ki ga je Zavod SCCA-Ljubljana v sodelovanju z uredni�kim odborom (Robert Alagjozovski, Barbara Bor�i� in Ur�ka Jurman) koncipiral, da bi spodbudil refleksijo in analizo aktualnega pojava vnovi�nega odkrivanja oziroma (re)definiranja Balkana in �balkanske umetnosti�. Namen in cilj projekta kot tudi same publikacije sta predvsem analiza in interpretacija razlogov in u�inkov tega pojava, ter analiza in interpretacija treh reprezentativnih razstav, ki so posve�ene Balkanu oziroma jugovzhodni Evropi ter umetni�ki produkciji tega obmo�ja: V iskanju Balkanie (kustosi Roger Conover, Eda �ufer, Peter Weibl, Gradec, 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu (kustos Harald Szeemann, Klosterneuburg, 2003) in V soteskah Balkana. Poro�ilo, ki je del �ir�ega projekta Balkanska trilogija (kustos Ren� Block, Kassel, 2003). Vsebina �tevilke:
Predstavitev bo potekala v okviru dogodka: Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na Barbaro
Bor�i� (, 041 770 348) ali Ur�ko
Jurman. Zavod SCCA-Ljubljana je �lan Asociacije, Dru�tva nevladnih organizacij
in samostojnih |
Program: Od 21.00 dalje Sa�o Sedla�ek: Piknik na deponiji, DVD, Ljubljana 2004, 8:57
Damijan Kracina in Katarina Toman Kracina: Marmelada, DVD, Ljubljana 2004, 4 min.
21.30-22.30 Dogodek v Projektni sobi je del prireditev ob 12. obletnici AKC Metelkova mesto. Vabljeni! |
||||||||||||||||
Ljubljana, 30. 8. 2005 Na seminarju z naslovom "Zasebno-javno", ki je od 5.-15. avgusta 2005 potekal kot del mednarodnega simpozija PostsovkhoZ5 v mestecu Mooste na jugu Estonije, je Barbara Bor�i� prikazala dveurni tematski video program umetnikov iz slovenskega prostora. Z novej�imi video deli, ki se dotikajo teme zasebno-javno na razli�ne na�ine, so se predstavili Zemira Alajbegovi�, Marko A. Kova�i�, Damijan Kracina, Zmago Lenardi�, Andrej Lupinc, Marija Mojca Punger�ar, Sa�o Sedla�ek. PostsovkhoZ5
Zasebno-javno Program : |
||||||||||||||||
 Ljubljana,
22. 8. 2005
ARTSERVIS NOMINIRAN ZA NAGRADO SVETOVNEGA VRHA Nagrada Svetovnega vrha za najbolj�e elektronske vsebine (WSA) je eden od projektov Svetovnega vrha za informacijsko dru�bo (WSIS). Vrh na pobudo Organizacije zdru�enih narodov organizira Mednarodna unija za telekomunikacije (ITO), glavna dogodka pa sta sre�anji v �enevi 2003 in v Tunisu 2005. Cilj vrha je vzpodbujati tiste rabe komunikacijskih in informacijskih tehnologij (KIT), ki prispevajo k izbolj�anju �ivljenja vseh ljudi brez razlik. WSA je nagrada, namenjena najbolj�im elektronskim vsebinam. Dostopa do KIT ne razume le kot dostopa do infrastrukture, temve� tudi kot mo�nost aktivne uporabe KIT pri ustvarjanju elektronskih vsebin. Uveljavlja na�elo kulturne raznolikosti, zato izbor najbolj�ih vsebin poteka lokalno po posameznih dr�avah. Prvo tekmovanje leta 2003 je pokazalo, da najbolj�e vsebine nastajajo razpr�eno sirom sveta in ne nujno tam, kjer je najve�ja koncentracija tehnologij. Nesporni zmagovalec WSA03 je bil projekt "Time to market" iz Senegala. Nagrajence izbere mednarodna �irija, nominirajo pa jih izbrani strokovnjaki iz posameznih dr�av. Leta 2003, ko je bilo nominiranih preko 800 vsebin iz 132 dr�av, so se med 15 najbolj�ih v svoji kategoriji iz Slovenije uvrstili projekti Marvin Superstore skupine Marvin/Asobi v kategoriji e-izobra�evanje; projekt E-liver (Elektronska jetra) v kategoriji e-zdravje skupine Na videz in pa projekt East Art Map (interaktivni zemljevid umetnosti nekdanje Vzhodne Evrope) v kategoriji e-kultura skupine IRWIN. Leta 2005 so projekte izbrali v selektorskem odboru, ki so ga sestavljali Peter Toma� Dobrila (KIBLA, Maribor), Miha Krisch (ASOBI, Ljubljana), Andra� Tori (Resni�na resni�nost RTV Slovenija, KIBERPIPA Ljubljana), Jaka �eleznikar (MLADINA, spletni umetnik, Ljubljana), Tatjana Welzer Dru�ovec (FERI Maribor), Melita Zajc (RTV Slovenija, ISH Ljubljana, FERI Maribor). Kot je sporo�ila dr. Melita Zajc, nagrada WSA izhaja iz �elje, da bi nove tehnologije prispevale k bolj�emu �ivljenju vseh ljudi na na�em planetu, zlasti �e, da bi uporabniki novih tehnologij ne bili le potro�niki vsebin, ki so jih pripravili drugi, temve� bi elektronske vsebine tudi sami ustvarjali. Zato je pri WSA tako pomembno, da pri izboru kandidatov za nagrado sodeluje �im ve� ljudi, in da zajamejo vsebine, ki so jih pripravili ljudje vseh dr�av vseh delov sveta. Zato je veliko priznanje �e sama nominacija za nagrado, saj nominirance kot najbolj�e v dr�avi v svoji kategoriji uvr��a med najbolj�e na svetu! Tekmovanje je potekalo v osmih kategorijah: e-uprava, e-zdravje, e-kultura, e-u�enje, e-znanost, e-zabava, e-poslovanje in e-vklju�itev (projekti, ki so posebej namenjeni k temu, da bi pritegnili ljudi, ki KIT ne uporabljajo). Platforme so lahko razli�ne: spletne strani, cd-romi, mobilne komunikacije in seveda kombinacije ve�ih platform. Osnovna merila so:1. kvaliteta in uporabnost vsebine; 2. enostavnost uporabe: funkcionalnost, navigacija in orientacija; 3. dodana vrednost interaktivnosti in multimedije; 4. privla�nost oblike (estetska vrednost grafike/avdia); 5. kvaliteta izdelave (tehni�na realizacija). Posebej so vrednotili tudi strate�ki pomen za globalni razvoj informacijske dru�be in dostopnost po merilih WC3. Slovenski nominiranci so: 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Ve� informacij: |
||||||||||||||||
| Ljubljana,
25. 7. 2005
MARIJA MOJCA PUNGER�AR: Marija Mojca Punger�ar deluje na na podro�ju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledali�ka kostumografija), hkrati pa je tudi urednica spletnega medija Artservis (http://www.artservis.org/), ki ga izdaja Zavod SCCA-Ljubljana. Dva njena projekta sta zdaj za�ivela tudi na spletu.
Spletna projekta sta nastala v produkciji KUD-a Trivia, ki gostuje
na stre�niku Ljudmile. Slikovno gradivo: http://www.3via.org/mojca |
||||||||||||||||
| Ljubljana,
25. 7. 2005
MARIJA MOJCA PUNGER�AR: Marija Mojca Punger�ar deluje na na podro�ju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledali�ka kostumografija), hkrati pa je tudi urednica spletnega medija Artservis (http://www.artservis.org/), ki ga izdaja Zavod SCCA-Ljubljana. Dva njena projekta sta zdaj za�ivela tudi na spletu.
Spletna projekta sta nastala v produkciji KUD-a Trivia, ki gostuje na
stre�niku Ljudmile. Slikovno gradivo: http://www.3via.org/mojca |
||||||||||||||||
Ljubljana, 28. 6. 2005 MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI
Muzej premoderne umetnosti v Sp. Hoti�u predstavlja razstavo slik Marka Jak�eta 'Premoderni Tepihi'. Otvoritev bo v soboto 2. julija ob 20. uri. Razstava bo odprta do 20. avgusta 2005. Marko Jak�e se tokrat predstavlja z najnovej�imi deli, hkrati pa zaklju�uje dolgoletni slikarski opus drame o Marjetici. Premoderni Muzej z veseljem gosti priznanega odli�nega sodobnega umetnika. '�tala', predelana v razstavni prostor, je slikarju izziv v odnosu do slike. V ta namen bo stene premazal z glino in jih prilagodil zgodbam svojih slik. Kravje mukanje bo tokrat nadomestila elektronska glasba v izvedbi DJ-a. Marko Jak�e �eli s to razstavo sodelovati pri uveljavitvi muzeja, hkrati pa je v likovnem dialogu s premodernimi umetniki. Njih narava je klasi�ni slikarski izraz genialnosti, humornosti in banalnosti,
ki jo slikajo na karton, platno, Jak�e pa tudi na zavr�ene tepihe. Skupno
jim je tudi okolje; kmetija, na kateri stoji Premoderni Muzej, je polna
najrazli�nej�ih �ivalic in rastlinic od kme�kih Na otvoritvi bodo obiskovalci dele�ni protokolarne promenade kme�kih konjev in Muzeju premoderne umetnosti zvestih Hotiskih pevcev. Za pija�o in jeda�o bo poskrbljeno. Kontakt: Naslov: Muzej premoderne umetnosti ima odprta vrata za oglede v sredo, soboto in nedeljo od 10. do 20. ure.Zunaj tega urnika se lahko najavite na GSM: 031 570 052 (Vin�i) Muzej Premoderne Umetnosti ima svoje spletno mesto v okviru projekta
Slikovno gradivo na: www.premoderno.com/jakse/vabilo.jpg SCCA-Ljubljana, Zavod za sodobno umetnost http://www.scca-ljubljana.si tel: 01 431 83 85 fax: 01 430 06 29 e-mail: info@scca.ljubljana.si Zavod SCCA-Ljubljana je clan Asociacije, Drustva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podrocju kulture in umetnosti. |
||||||||||||||||
 Ljubljana,
27. 6. 2005
Neven Korda: DVA
Pred in po predstavi smo organizirali prijetno atmosfero, ki jo bosta ustvarila pomembna akterja ljubljanske medijske scene. DVA je celove�erna predstava plesnega in raziskovalnega gledali��a, ki
ka�e Tudi v igri DVA, kot v prej�nji gledali�ki predstavi Beri me za naprej
Ne pozabi na �eljo Pri izdelavi spektakla sta se stalni skupini manipulatorjev zvoka in
slike V drugih sobanah gradu Kodeljevo bo pred, po in med predstavo postavljen
Luka Dekleva bo postavil Interaktivno video manipulacijo: Neven Korda Igor Sviderski Rosana Hribar OFF Miran �u�tar�i� Matja� Mrak Aljo�a Rot Slavko Glamo�anin Borut Kumper��ak Luka Dekleva Luka Prin�i� DVA Plesno medijska igra Avtor: Neven Korda Objekt Lumina nam je prijazno sposodil Gregor Lorenci, Borut Savski pa
svoje Produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana 2005 Projekt sta podprla: Kontakt: |
||||||||||||||||
| Svet
umetnosti, �ola za sodobno umetnost Sklepna razstava te�aja za kustose sodobne umetnosti http://www.worldofart.org �isto umazano 24. junij-22. julij 2005 Otvoritev v petek, 24. junija 2005, ob 20. uri. SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana �e osmo leto vodi Svet umetnosti, �olo za sodobno umetnost. Program Svet umetnosti sestavljajo: te�aj za kustose sodobne umetnosti s sklepno razstavo, serija javnih predavanj, seminar iz pisanja o sodobni umetnosti in zbornik. Naslov leto�nje razstave �isto umazano namiguje na dvoumnosti in paradokse, ki jih vzbuja izhodi��na tema - osebna higiena. Te�ajniki oz. kustosi razstave, Ivana Bago, �tudentka umetnostne zgodovine in angle��ine iz Zagreba, Miha Colner, absolvent umetnostne zgodovine, Ida Hir�enfelder, absolventka sinologije in teologije, Monika Ivan�i�, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture, Nina Kodri�, absolventka kulturologije, Mojca Man�ek, kulturologinja, in Tanja Pavli�, �tudentka umetnostne zgodovine (iz Slovenije), so koncept razstave oblikovali na podlagi raziskovanja slovenskega umetnostnega teritorija zadnjih desetih let, pa tudi pre�i��evanja, argumentiranja, konsenzov in prilagajanj stali��, ki izhajajo iz njihovih razli�nih izku�enj in znanj. Prizadevanja te�ajnikov sta mentorsko podprla in usmerjala Nevenka �ivavec, kustosinja Likovnega salona Celje, in Alen O�bolt, likovni umetnik in publicist. "Ta navidezno banalen pojem postane, ko o njem razmi�ljamo, mo�no sugestiven. Govorimo o telesni, moralni ali mentalni higieni, kar ustreza �i��enju in o�i��evanju fizi�nega, duhovnega oziroma dru�benega telesa. Pri tem ne moremo mimo vpra�anja, v kak�ni meri so te higiene intimne in koliko so podvr�ene dru�benim in kulturnim normativom. Ve�plastna je tudi metafori�na mo� besed �isto�a in umazanija. Umivamo roke, peremo mo�gane, �istimo jezik, bri�emo spomine. Dezinfeciramo sebe in okolje. �isto�a in umazanija se povezujeta z lepoto ali boleznijo. Povezujeta se s �love�kim telesom in njegovim okoljem. Z mikro in makro higieno. Nasprotna sta si, pa vendar �ivita v simbiozi. Ugotovimo lahko, da velik del �lovekovega vsakodnevnega bivanja pa tudi filozofskega razmisleka zaseda preokupacija s to tematiko. Torej ni nenavadno, da se problematiziranje higiene, bodisi konkretno bodisi subtilno, pogosto pojavi tudi v umetni�kih delih," so bila izhodi��a mladih, bodo�ih kustosov. Na razstavi bo predstavljen izbor slovenskih umetnikov in umetnic, ki so dejavni v zadnjem desetletju. Sodelovali bodo: Martin Bricelj, Damijan Kracina, Maja Licul in Metod Vidic, mimikrija, Mirjam Marussig, Alenka Pirman, Tadej Poga�ar, Lada Cerar in Sa�o Sedla�ek, Primo� Seli�kar, Tanja Vujinovi? in Zvonka Sim�i�, Alenka Spacal, Polona Tratnik. Izbrana dela bodo pokazala na raznolikost odnosov do �isto�e in umazanije, do svojega telesa, drugih �ivih bitij, naravnega, kulturnega in politi�nega �ivljenjskega okolja. Ve� informacij o razstavi: Razstavni projekt: SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana V sodelovanju z: Galerija �kuc (http://www.galerija.skuc-drustvo.si) Razstavo so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://www.kultura.gov.si/); MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost (http://www.ljubljana.si/); Krka, d. d. (http://www.krka.si/si); Zdravstveni dom Zagorje (http://www.zd-zagorje.si); Snaga, Ljubljana (http://www.jh-lj.si/index.php?p=7); Lush, d. o. o. (http://www.lush.hr) |
||||||||||||||||
| Ljubljana,
23. 6. 2005
ODPOVED STUDIA 6! Tokratna gosta STUDIA 6 bosta kirgizijska umetnika Muratbek D�umalijev
Najopaznej�i nastop umetnikov iz teh dr�av je gotovo predstavitev v V Sloveniji smo njun video >Sedem pogledov na goro Yety-Oguz< lahko
Ena najopaznej�ih organizacij v Biskeku, ki ka�e na samoorganiziranost
Prilo�nost bomo imeli videti nekatere njune projekte in projekte Slikovno gradivo najdete na: http://www.scca-ljubljana.si/arhiv/img/kirgiz/
Kirgiz_1 jpg : Muratbek D�umalijev in Guljnara Kasmalijeva: >Sedem
Kirgiz_2 jpg: Muratbek D�umalijev in Guljnara Kasmalijeva: Ve� o aktivnosti umetnikov in centra ArtEast: STUDIO 6
STUDIO 6 predstavlja in iniciira umetni�ke akcije, razstave, S tem projektom se Zavod SCCA-Ljubljana vklju�uje v permanentni
|
||||||||||||||||
Ljubljana, 2. 6. 2005  Videodokument
predstavljen na naslovnici in treh straneh revije Balkon
Pionirski projekt Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru / Video Art in Slovenia 1969-1998 je do�ivel �e eno mednarodno priznanje. V mad�arski reviji za umetnost Balkon (No.3/2005) je iz�la doslej najobse�nej�a
predstavitev Videodokumenta z naslovom "The Thirty Years of Slovene
Video", ki jo je pripravil budimpe�tanski raziskovalni center Artpool
in spisala in z reprodukcijami opremila mlada kriti�arka Agnes Ivacs. Gradivo o video umetnosti pri nas je od leta 2003 neposredno dostopno uporabnikom iz mednarodnega prostora (umetnikom, kustosom, organizatorjem, piscem itd.) tudi na internetu (www.videodokument.org ), kar poleg predstavitev projekta, projekcij video programov in predavanj �irom po svetu �e naprej obeta, da bo zanimanje za video ustvarjalnost v Sloveniji naraslo in se bo �tevilo sodelovanj slovenskih avtorjev na svetovnih festivalih in v knji�nih pregledih �e pove�alo.
Ta obse�en raziskovalen, arhivarski in dokumentacijski projekt sestavljajo katalog z dokumentacijo, knji�ica esejev in cederom, izdani v letih 1999-2001 in interaktivna spletna stran, ki smo jo postavili leta 2003. S tem je Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana postal organizacija,
ki se sistemati�no in kontinuirano ukvarja z vlogo in pomenom video umetnosti
v na�em prostoru, jo dokumentira in predstavlja doma in v tujini ter se
povezuje s sorodnimi ustanovami po svetu. Predstavili - in ob tem predvajali pregledne in tematske video programe - smo ga �e �irom po svetu, med drugim tudi v Baslu, Beogradu, Oslu, Erevanu, Vidmu, Almatiju, Gradcu in na Dunaju, pa tudi na Akademiji za likovno umetnost, Filozofski fakulteti in na ISH - Fakulteti za podiplomski humanisti�ni �tudij v Ljubljani. Videodokument CD-ROM je na 7. mednarodnem festivalu ra�unalni�kih umetnosti v Mariboru dobil prvo nagrado v kategoriji najbolj�ega interaktivnega dela v elektronskem mediju. Uspe�no se je vklju�il tudi na CD-ROM multimedijskega nate�aja EuroPrix 2001 in bil v tem okviru predstavljen na Frankfurtskem knji�nem sejmu in v Lizboni.
Zavod SCCA-Ljubljana je �lan Asociacije, Dru�tva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na podro�ju kulture in umetnosti. |
||||||||||||||||
| Marko
A. Kova�i� in Damijan Kracina na Hevreki 2005, sti�i��u novih tehnologij
in storitev �t. 11/2005 Ljubljana, 27. 5. 2005 Marko A. Kova�i�, kipar, performer, videast in glasbenik, je v zadnjem �asu zlasti poznan kot veliki zagovornik in skrbnik civilizacije Plastosov ter vodja VIS Zlati Kastrioti.
Od 24. do 28. maja 2005 je na zunanjem prizori��u v okviru Hevreke 2005 na ogled njegova umetni�ka in�talacija z naslovom �ah mat. �ahovsko polje so zavzele figure, narejene iz odpadle tehnologije: monitorjev, ra�unalnikov...
Damijan Kracina, kipar, intermedijski umetnik in voditelj spletnih projektov Zavoda SCCA-Ljubljana, redno sodeluje na mednarodnih razstavah in projektih sodobne umetnosti v Sloveniji in tujini. Od 24. do 28. maja 2005 sta na odru Telecentra v okviru Hevreke 2005 na ogled njegovi video deli Galapagos in Ape Boys. Galapagos Ape Boys 
Sejem informacijsko-komunikacijske tehnologije Hevreka 2005 (www.hevreka.si) poteka na Gospodarskem razstavi��u v Ljubljani. Hevreka 2005 �eli med drugim povezati umetnike in njihova dela s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Izbrani umetniki reflektirajo informacijsko dru�bo in ekolo�ko problematiko, kar je za slovenski prostor, v katerem �e ni urejenega odpadnega prostora za odpadke informacijsko-komunikacijske tehnologije, �e posebej aktualno. Umetniki se predstavljajo z in�talacijami iz odpadnih materialov informacijsko-komunikacijske tehnologije in videi, ki se ukvarjajo s tematiko novih tehnologij ali ekolo�ko problematiko odpadnih prostorov za te tehnologije. Spremljevalni umetni�ki program pripravlja Atelje 29. --------------------------------------------------------------------- Ve� informacij o delu Damijana Kracine: --------------------------------------------------------------------- --------------------------------------------------------------------- Zavod SCCA-Ljubljana je �lan Asociacije, Dru�tva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro�ju kulture in umetnosti. |
||||||||||||||||
|
Prvi program, Studio 6, obsega umetni�ke akcije, razstave, performanse in pogovore z likovnimi ustvarjalci, kustosi, kritiki in teoretiki. Studio 6 spodbuja diskusijo o sodobni umetni�ki praksi, vzpostavlja konstruktivno sodelovanje med razli�nimi profili v svetu umetnosti (umetniki, kustosi, kritiki, teoretiki), ponuja prostor za izvedbo umetni�kih akcij in omogo�a njihovo refleksijo. Studio 6 vzpostavlja poljavno dialo�ko situacijo in spodbuja prakso diskusij, za katere v slovenskem prostoru ni tradicije. Drugi program, Brez �ebljev in podstavkov, obsega predstavitve sodobnih avtorjev, ki delujejo predvsem znotraj domene sodobnih digitalnih medijev. Avtorji za svoje predstavitve uporabljajo razli�na orodja za izdelavo spletnih strani in programsko opremo, ki omogo�a prezentacijo na ra�unalni�kih zaslonih in projekcijah. Projektna soba je opremljena z vso potrebno tehnologijo, da Brez �ebljev in podstavkov ne postanejo zgolj novo "galerijsko" javno prizori��e, v katerem bi bila sodobna umetnost v najve�ji meri odvisna od vi�ine in barve sten. V okviru obeh programov Neven Korda pripravlja multimedijsko predavanje
Obramba videa - pot osamitve. Multimedijsko predavanje
ZANKA je potvarjanje zgodovine / �iroko dostopen arhiv / redefiniranje medija / soo�enje videa in interneta / �elja videa, da se predstavi kot nekaj materialnega. Restavracija umetnosti je ponavadi tehnolo�ki pojem, rekonstrukcija pa
politi�ni. Postaviti medij med sebe in svet. Postaviti sebe med sanje in resni�nost. 100 % �ISTI VIDEO
|
||||||||||||||||
 SPORO�ILO
ZA MEDIJE�t. 8/2005 Ljubljana, 9. 5. 2005 Obve��amo vas o aktivnosti na�ih sodelavcev. Damijan Kracina in Vladimir Leben: Animal Tour Otvoritev razstave, ki je del mednarodnega intermedijskega projekta Animal Tour, bo v �etrtek, 12. maja 2005, ob 20.uri v Okroglem stolpu �kofjelo�kega gradu. Tiskovna konferenca, ki bo zatvorila razstavo v �kofji Loki in pospremila njen odhod v Split, bo v torek, 17. maja 2005, ob 12. uri v Okroglem stolpu �kofjelo�kega gradu.
Projekt Animal Tour je naziv projekta, ki vklju�uje dve intermedijski
razstavi (v Okroglem stolpu �kofjelo�kega gradu in v splitski galeriji
Ghetto), transport del med enim in drugim razstavi��em, izdajo tematske
publikacije in objavo celotne dokumentacije projekta na posebni spletni
strani.
Tematska dvojezi�na publikacija bo vsebovala relevantne tematske tekste Janija Pirnata, tekst umetni�kega vodje galerije Ghetto �eljka Jermana in tekst kustosa projekta Tev�a Logarja. Spletna stran www.animaltour.org je sklop, ki bo posamezne dele projekta Animal Tour povezala in omogo�ila dostopnost projekta �ir�i publiki. Na spletni strani bodo objavljeni teksti, vizualni material, biografije sodelujo�ih, dokumentacija projekta in druge informacije o projektu. Projekt Animal Tour je torej celosten projekt, katerega posamezni sklopi lahko delujejo samostojno, optimalni u�inek pa je seveda dose�en le ob pogledu na celoto. Vsekakor je potrebno izpostaviti medkulturno sodelovanje, ki bogati posameznike, udele�ene v projektu, sodelujo�e institucije in ne nazadnje mesta, v katerih projekt Animal Tour poteka in s tem krepi podobo mesta na zemljevidu kulture in umetnosti. Dodatne informacije: Slikovni material najdete na: www.animaltour.org
|
||||||||||||||||
|
Informacijska, svetovalna in posredni�ka dejavnost zavoda vklju�uje
�e tri programe, ki se med seboj dopolnjujejo in predstavljajo celosten
informacijski in svetovalni podporni sistem: ARTSERVIS, KULTURNA STI�NA
TO�KA in EVROKULTURA. > ARTSERVIS (www.artservis.org):
Slovenija in �ir�i mednarodni prostor (informacije o mo�nostih financiranja
iz (ne)prora�unskih virov in prilo�nostih za sodelovanje in izobra�evanje
na nacionalni in mednarodni ravni) > KULTURNA STI�NA TO�KA (www.scca-ljubljana.si/arhiv/ccp) in EVROKULTURA (www.evrokultura.org): Slovenija in evropski prostor (informacije o sofinanciranju iz prora�unskih sredstev EU) EVROKULTURA (www.evrokultura.org)
je nov informacijsko-svetovalni program, ki ponuja: Seminar in delavnica Zagotavljanje finan�nih sredstev, potrebnih za izvedbo kulturnega projekta,
lahko postane z EVROKULTURO la�ja naloga. Kar se vam �e danes zdi neizvedljiv
podvig, bo postalo odli�na vaja v strate�kem na�rtovanju in spodbuda za
razvoj va�e dejavnosti. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je odprl �tevilne
nove mo�nosti pridobivanja finan�nih sredstev - tudi za kulturo. Slovenija
sodeluje v transnacionalnih programih (Kultura 2000, Media Plus, Leonardo
da Vinci, Socrates, Mladina �) in ima prilo�nost �rpanja sredstev v okviru
strukturnih skladov. EVROKULTURA �eli zbrati osnovne informacije prav za ta sektor in uporabnike hkrati napotiti na �tevilne druge vire informacij (npr. nacionalne agencije, pristojna ministrstva, Evropska komisija ...). Prednost Evrokulture je, da na enem mestu ponuja vpogled v raznovrstne mo�nosti in spodbuja k povezovanju kulture z drugimi podro�ji (npr. izobra�evanje, informacijska dru�ba, raziskovanje in tehnolo�ki razvoj, turizem, regionalni razvoj ...). PROGRAM SEMINARJA IN DELAVNICE 10.00: Uvod in predstavitev programa 10.15: I. Predstavitev spletnega medija Evrokultura 11.00: II. Nacionalna agencija se predstavi 11.45: Odmor 12.00: III. Predstavitev primera dobre prakse 12.30: IV. S pravo strategijo od ideje do denarja 14.00: Zaklju�ek Organizator si pridru�uje pravico do sprememb programa. Seminar in delavnica sta namenjena pridobivanju znanja in izmenjavi prakti�nih
izku�enj iz iskanja ustreznih informacij o programih in mo�nostih financiranja
EU in pridobivanja sredstev iz teh virov. Udele�ba je brezpla�na, vendar je �tevilo sodelujo�ih omejeno, zato se �im prej prijavite! Informacije in prijave: INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA MEDNARODNO KULTURNO SODELOVANJE ARTSERVIS (www.artservis.org)
je nastal leta 2001 kot odgovor na spremembe v dr�avah t. i. tranzicije,
ki so se soo�ale z novimi pogoji ekonomije na podro�ju umetnosti (spremembe
v prora�unskem financiranju, ukinjanje Sorosovih fundacij, proces vklju�evanja
v EU �). Artservis je ponudil pomo� pri iskanju sredstev iz razli�nih,
predvsem neprora�unskih virov, poleg preverjenih in urejenih informacij
pa tudi ve��ine, kako se z njimi znajdemo in jih uporabimo, s �imer prispeva
k ekonomiji, temelje�i na informiranosti in znanju ter postopni in dolgoro�ni
prilagoditvi kulturnega sektorja na nove pogoje delovanja. V obdobju, ko se je gradil Artservis, se je Slovenija za�ela vklju�evati
v nekatere programe Evropske unije. Od leta 2002 lahko slovenski kulturni
izvajalci polnopravno sodelujejo v okvirnem kulturnem programu EU Kultura
2000. Od takrat v okviru zavoda deluje KULTURNA STI�NA TO�KA (www.scca-ljubljana.si/arhiv/ccp),
ki je nacionalna informacijska pisarna za ta program. Dejavnosti informacijske
pisarne, ki obsegajo promocijo Kulture 2000, informiranje in svetovanje
uporabnikom, dolo�a Evropska komisija. EVROKULTURA (www.evrokultura.org)
je nov informacijsko-svetovalni program Zavoda SCCA-Ljubljana, ki �eli
zapolniti prav to vrzel in s preverjenimi informacijami pomagati vsem
kulturnikom, ki nameravajo �rpati sredstva iz razli�nih programov EU.
Program, ki vklju�uje spletni medij in delavnice, nudi a�urno, kakovostno
in celostno svetovanje. Doma�e kulturne izvajalce �eli spodbuditi k mednarodnemu
povezovanju na evropski ravni in intenzivnemu ter u�inkovitemu konkuriranju
za sredstva EU. Evrokultura je projekt SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana v sodelovanju s Kulturno sti�no to�ko v Sloveniji. Soorganizatorji dogodkov: Galerija sodobne umetnosti Celje, Kulturni dom Nova Gorica, UP ZRS - Euro Info Center Koper, Center Evropa, Ljubljana, Regionalni center za razvoj, Zagorje, Mladinski center Jesenice. Evrokulturo podpira Evropska unija, PHARE Small Projects Programme. Dejavnosti Kulturne sti�ne to�ke v Sloveniji omogo�ata Ministrstvo za kulturo in GD za izobra�evanje in kulturo EK. Vsebine Evrokulture v nobenem primeru ne izra�ajo stali��a EU. Zanjo odgovarja Zavod SCCA-Ljubljana. |
||||||||||||||||
|
�t. 6/2005 Damijan Kracina na festivalu EMAF (European Media Art Festival)
Na festivalu EMAF - European Media Art Festival (Osnabrueck, Nem�ija) bo na ogled njegov video Marmelada, ki ga je ustvaril skupaj s Katarino K. Toman. Festival bo potekal v Osnabruecku od 20. do 24. aprila 2005. Leto�nja, �e 18. edicija enega najve�jih multimedijskih evropskih festivalov eksperimentalnega filma in videa, performansov, multimedijskih instalacij, DVD in spletnih projektov bo potekala pod geslom "Dokument". Festival bo izpostavil razli�ne pristope in na�ine dokumentarnega izraza �e uveljavljenih umetnikov kot tudi tistih, ki �ele vstopajo na polje filma, videa in novomedijskih praks. V sekciji filmskega in video programa (med drugim kratki eksperimentalni in igrani filmi, glasbeni videi, dokumentarni filmi, retrospektive in posebne projekcije) sodeluje 225 umetnikov. V soboto, 23. aprila, ob 15. uri bo v Lagerhalle na ogled izbor videov s skupnim naslovom V iskanju re�itev (Looking for Clues). Programska ekipa festivala je zapisala, da je bilo glavno merilo izbora iskanje odgovorov na preprosta vpra�anja: "Kaj se skriva za navidezno zunanjostjo, ali imajo ra�unalniki svoje skrito �ivljenje in kaj o sebi lahko spoznamo iz okolice, ko sredi no�i ugotovimo, da smo izgubili klju� hotelske sobe?". Selekcijo so opravili Ralf Sausmikat (EMAF), Mona Schieren (Hochschule fur Kunste Bremen) in Jan Schuijren (nizozemski svobodni kustos). V sekciji V iskanju re�itev (Looking for Clue) bodo na ogled dela Huette, Philipp Hirsch, Nem�ija, 4.00; Bitcrusher, Harald Holba, Avstrija, 11:00; Throwing Stones, John Smith, Velika Britanija, 10:55; Marmelada, Damijan Kracina, Katarina K. Toman, Slovenija, 4:00; Automovil / Automobile, Rolando Vargas, Catherine Cely, Kolumbija, 3:51; Fragments of Destruction, Anna-Katharina Scheidegger, Francija, 6:00; Performing Space, Erki de Vries, Belgija, 3:00; Orientirrung, Jean-Francois Guiton, Nem�ija, 12:30; Lawn, Monteith McCollum, ZDA, 12:00. Video Marmelada Damijana Kracine in Katarine K. Toman bi �anrsko lahko uvrstili med t. i. doma�e videe, saj tako po vizualni kot pripovedni strani gledalca prepri�a s svojo doma�nostjo in epizodnim vpogledom v dru�insko �ivljenje. Zgodba je preprosta: "nona", ki �ivi na preve�krat pozabljenem koncu Slovenije, v vasi Logje pri Kobaridu, u�i svojo pra-vnukinjo, kako se odpadle kerami�ne plo��ice v kuhinji lahko zalepi z marmelado. Stara kme�ka modrost - ali v duhu festivala re�itev - je na preprost na�in zaupana najmlaj�i generaciji, s humorjem pa sta avtorja navdu�ila �e marsikatero ob�instvo. Video Marmelada je doslej gostoval na video festivalu Home Made Marmelade,
Mestni muzej Pri�tina, Kosovo, 2004; Extended Views, Centre Ceramique,
Maastricht, Nizozemska, 2004; Ready 2 Change, Galerija P74, Ljubljana,
2004; Re-Connections, Santa Fe Art Institute, New Mexico, ZDA, 2004; Re-Connections,
University of New Mexico Art Museum, Albuquerque, New Mexico, ZDA, 2004.
Dodatne informacije o avtorju: http://www.kracina.com,
www.internet-portfolio.org/katarina |
||||||||||||||||
 Strategije
predstavljanja pogovor ob izidu zbornika Knjigarna Konzorcij, Slovenska cesta 29, Ljubljana Udele�enci: Barbara Bor�i�, kustosinja in kriti�arka, direktorica
Zavoda SCCA-Ljubljana;
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana je v okviru izobra�evalnega programa Svet umetnosti med letoma 2000 in 2004 pripravil serijo predavanj z naslovom Strategije predstavljanja. Mednarodni in doma�i protagonisti so nas seznanili z individualnimi in kolektivnimi strategijami in taktikami, ki jih uporabljajo v kuratorskih, kriti�kih in umetni�kih praksah ter z njimi posku�ajo v ute�enem umetnostnem sistemu vzpostavljati svojstvene modele delovanja. Za 27 predavateljev in predavateljic je bila to platforma za razmislek, za nas pa so bili njihovi teoretski zastavki in prakti�ne izku�nje prilo�nost tudi za reflektiranje na�ega dela in delovanja. O tem bo tekla beseda tudi v pogovoru. Predavanja smo objavili v dveh zbornikih. Prva �tevilka z osmimi predavanji je iz�la leta 2002, v drugi dvojni �tevilki pa so objavljeni teksti 16 predavateljev. Tekste spremljajo pogovori s predavatelji, ki njihovo delovanje ka�ejo v �ir�em kontekstu. V zbornikih je iz�rpno predstavljen tudi te�aj za kustose s sklepnimi razstavami: Medij je oro�je, vzemi ga v roke! (Galerija �kuc, 2001), Camera lucida (Galerija �kuc, 2002) in Fade In/Fade Out (Galerija Kapelica in Gradska galerija Labin, 2003).
Izobra�evalni program Svet umetnosti, ki poteka �e od leta 1997, smo zdaj poimenovali "�ola za sodobno umetnost". Poteka v celoletnih ciklusih in ga sestavljajo te�aj za kustose s sklepno razstavo, seminar iz pisanja in serija predavanj, sklene pa zbornik. Iz leta v leto postaja bolj kompleksen in bolj konkreten. Pa tudi �edalje bolj logi�no ume��en v konceptualno zaokro�eno ukvarjanje s sodobno umetnostjo, za kar Zavod SCCA-Ljubljana sistemati�no vzpostavlja strokovno platformo. Ta platforma pa je bistvena za ravnovesje med umetni�ko produkcijo in prakso, kriti�ko in kuratorsko refleksijo, strokovno recepcijo in odzivom �ir�ega ob�instva na sodobno umetnost, �e zlasti v lu�i ve�je odprtosti slovenskega prostora proti internacionalnim in globalnim horizontom. Svet umetnosti se je povezal s sorodnimi programi v mednarodnem prostoru, iz�rpno smo ga predstavili ob raznih prilo�nostih: na mednarodnih konferencah, simpozijih, seminarjih in razstavah. Da smo s Svetom umetnosti uspe�ni, dokazuje �e samo �tevilo uspe�nih te�ajnikov: doslej jih je te�aj kon�alo 48, zaposlitev jih je na�lo veliko, nekateri domala takoj po opravljenem te�aju, medtem ko so drugi aktivni kot samostojni kustosi, tudi v mednarodnem prostoru. To je jasen kazalec, da pionirski te�aj za kustose za sodobno umetnost, ki pri nas in v �ir�i regiji edini ponuja teoreti�na znanja in prakti�ne izku�nje za ta vedno bolj popularni in hkrati zahtevni poklic, odpira mo�nosti strokovnjakom za resno delo in delovanje na podro�ju sodobnih umetnosti. Pri tem pa novej�i seminar iz pisanja o sodobni umetnosti, ki smo ga za�eli lansko leto, zapolnjuje �e eno vrzel v izobra�evalnem sistemu pri nas na ravni teoretske in kriti�ke refleksije, spodbuja pisanje o sodobnih umetni�kih praksah ter inicira nove diskurze in metode zapisovanja in zgodovinjenja umetni�kih praks.
Iz vsebine zadnjega zbornika Svet umetnosti - letnik 5 in 6. Strategije predstavljanja 2 in 3
|
||||||||||||||||
| ZLATI
KASTRIOTI: DOGODEK ZLATI RES
SPORO�ILO ZA JAVNOST Obve��amo vas o aktivnostih na�ega sodelavca in koprodukcijskem projektu Zavoda SCCA-Ljubljana: ZLATI KASTRIOTI ponovno predstavljajo filmsko-glasbeni dogodek >ZLATI RES< KUD France Pre�eren, Karunova 4, Ljubljana
Re�ija: Marko A. Kova�i� Dragi doma�i, pre�ivite ve�er v dru�inskem krogu, z dru�ino ZLATI KASTRIOTI,
vzgojno izobra�evalno skupino, ki se je vam v �ast in sebi v Slavo lotila
do sedaj precej zanemarjenega filmskega �anra, t. i. nemega mjuzikla.
Kontakt: Fotografije z inserti iz filma so na razpolago na spletnem naslovu: Vabljene in vabljeni!
Vis Zlati Kastrioti smo: Zavod SCCA-Ljubljana Zavod SCCA-Ljubljana je �lan Asociacije, Dru�tva nevladnih organizacij
|
||||||||||||||||
|
NEVEN KORDA: PISMA IZ SEDANJOSTI
Plesni performans Pisma iz sedanjosti smo premierno uprizorili v Galeriji in centru P 74 28. junija 2004. Ponovili smo ga v Mostovni v Novi Gorici 3. decembra (na dan neuradnega kulturnega praznika), kar je sovpadalo z otvoritvijo festivala Pixelpoint in nam dalo izredno atmosfero za izvedbo. 15. decembra smo Pisma iz sedanjosti izvedli v Beogradu kot otvoritveni dogodek festivala Alternative, film, video v organizaciji Akademskega filmskega centra, ki je pravzaprav festival po meri tega performansa. Na Gibanici 02 bo v �etrtek 24. februarja ob 21. uri v Kosovelovi
dvorani, tokrat v Ljubljani prvi� za �ir�o plesno in kulturno javnost,
predstavljen performans Nevena Korde Pisma iz sedanjosti. Izvaja ga s
skupino avtorjev, s katero �e nekaj let sodeluje pri uprizarjanju umetnih
situacij. Pisma iz sedanjosti so performans �utnega, analognega, pred
gledalcem do�ivetega in isto�asno digitalno procesiranega - kot upo�asnjen
posnetek curka �asa videno minevanje. Zvo�na pokrajina prav tako nastaja
v trenutku posredovanja in njena minljivost je sestavni del njenega nastajanja. (V zadnjih desetletjih je zanimanje za gladovalce popustilo.
Ekipa Produkcija: Zavod Aksioma s koproducenti Zavod Zank, Zavod K 6/4, PTL, Zavod SCCA-Ljubljana. Projekt sta podprla MK RS in MOL.
|
||||||||||||||||
|
Teoretski in prakti�ni vidiki digitalnih AV arhivov in njihove uporabe
PRODUKCIJA:
KRAJ EKIPA DELAVNICA (Projektna soba SCCA) PREDAVANJA (Galerija Kapelica) Torek, 25. 1., ob 20. uri: Mona Schieren: Videostorage: Documentation and Dissemination of Videoart / Ohranitev, dokumentiranje in razpe�evanje video umetnosti Sreda, 26. 1., ob 20. uri: Christian Vanderborght: European Independent Broadbank �etrtek, 27. 1., ob 20. uri: Rotraut Pape: Sixcon Lost Media / Izgubljeni mediji Sixcona POSVET (Galerija Kapelica) ENODNEVNA RAZSTAVA (Galerija Kapelica) Jure Longyka: Digitalitzacija avdiovizualnega arhiva, Dušan Pirih
- Hup: Ubjavljeno/Published; Marko A. Kova�i�: Dosje 83:03: Video rekonstrukcija;
Neven Korda: Bodo�niki; Irwin: East Art Map; Kiberpipa: Free video in
filmi; Narvika Bovcon & Aleš Vaupoti�: Mouseion Serapeion; Ljudmila:
VAL; SCCA-Ljubljana: Videodokument in Internet Portfolio; Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles
Nodier, Goethejevim inštitutom, Galerijo Kapelica in Kiberpipo v
Ljubljani. Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti, obstoje�e stanje v slovenskem prostoru in njihovo dostopnost. Prikazal bo razmere in možnosti za digitalno arhiviranje AV materialov, primere javnih, strokovnih in avtorskih arhivov ter strategije za njihovo razpe�evanje. Hkrati bo odprl diskusijo o infrastrukturnih pogojih za tvorjenje analognih in digitalnih AV arhivov ter vlogi države pri njihovem omogo�anju in spodbujanju v okviru programov varstva kulturne dediš�ine. Avdiovizualno gradivo, tako avtorska video dela kakor dokumentarni projekti, pa tudi nezmontirani posnetki tvorijo pomemben segment materialne in duhovne premi�ne kulturne dediš�ine in zgodovinskega spomina. Kljub obširni in izjemno pomembni produkciji videa in novih medijev pa v Sloveniji ne obstaja digitalni AV arhiv sodobne vizualne umetnosti. Avdiovizualni material na bolj ali manj sistemati�en na�in hranijo državne ustanove in razli�ne nevladne organizacije in posamezniki. Vprašanje je, kaj pravzaprav narediti z zbranim materialom, pa tudi s teko�imi video in novomedijskimi deli in z dokumentarnimi posnetki, ki sproti nastajajo in se kopi�ijo. Posamezniki in organizacije redno dokumentiramo svoje programe in projekte, pa tudi širše dogajanje in dogodke. Posnetkov pa pogosto nikoli ne selekcioniramo, klasificiramo in zmontiramo. To gradivo je v svoji "surovi" obliki težko dostopno strokovnjakom in javnosti, je slejkoprej založeno in izgubljeno. Ministrstvo za kulturo, Oddelek za kulturno dediš�ino, pa doslej tej problematiki ni posve�alo ustrezne pozornosti, �eš da so video in novi mediji "premlade" kategorije za uvrstitev na seznam kulturne dediš�ine, medtem ko je bilo dokumentiranje in arhiviranje na nekaterih drugih umetnostnih podro�jih, denimo uprizoritvenih umetnostih, že prepoznano in podprto. Nameni in cilji projekta: Spodbuditi želimo tudi prakso odprtih in konstruktivnih izmenjav
in emancipirano delovanje umetnikov v sistemu sodobne umetnosti, katerega
pomemben del je tudi Vodje delavnic in predavatelji so doma�i in mednarodni strokovnjaki, aktivni na podro�ju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpe�evalske namene mimo prevladujo�e komercialne logike. Glej:
|
||||||||||||||||
|
Marija Mojca Pungercar O projektu Pungercarjeva je Safe House zasnovala konec leta 2003 v okviru svojega
enomesecnega gostovanja v ateljeju za slovenske umetnike Ministrstva za
kulturo RS v New Yorku. Slovenski atelje v Brooklynu je med oktobrom in
novembrom 2003 preimenovala v Safe House (varno Vabilo k sodelovanju O avtorici
|
||||||||||||||||
| �t. 1/2005 (Ljubljana, 11. 1. 2005)
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana predstavlja novi, tokrat dvojni zbornik Svet umetnosti, ki sta ga uredili Barbara Bor�i� in Sa�a Nabergoj. V njem boste na�li program �ole za sodobno umetnost Svet umetnosti v letih 2001 - 2004: serijo predavanj in te�aj za kustose s sklepnima razstavama. Natisnili smo tekste 16 mednarodnih in doma�ih protagonistov, ki so v okviru serije predavanj Strategije predstavljanja 2 in Strategije predstavljanja 3 gostovali v Ljubljani, Novi Gorici, Zagrebu in Dubrovniku. V tekstih govorijo o individualnih in kolektivnih strategijah in taktikah, ki jih uporabljajo v kuratorskih, kriti�kih in umetni�kih praksah in z njimi posku�ajo v ute�enem umetnostnem sistemu vzpostavljati svojstvene modele delovanja. Objavljene tekste spremljajo pogovori s predavatelji, ki njihovo delovanje ka�ejo v �ir�em kontekstu. Te�aj za kustose je opremil z znanjem in ve��inami dve novi generaciji in ju postavil v popek sveta sodobne umetnosti. Prva je v Galeriji �kuc junija 2002 postavila sklepno razstavo Camera lucida. Druga pa je v Galeriji Kapelica junija 2003 pripravila razstavo Fade In/Fade Out, ki se je jeseni istega leta uspe�no predstavila tudi v Gradski galeriji v Labinu na Hrva�kem. O obeh razstavah in svojih izku�njah v izobra�evalnem procesu iz�rpno pi�ejo te�ajniki in te�ajnice.
Strategije predstavljanja 2 & 3 Boris Buden: Z umetnostjo do starih porazov: avstrijski primer Charles Esche: Forum mo�nosti - institucionalna sprememba in skromni
predlogi Ivana Keser: Avtorski �asopis. Svoboda dezinformacije Viktor Misiano: Strategije razstavljanja od modernizacije proti demodernizaciji
WHW (�to, Kako i za Koga): Med neodvisnostjo in mamljivostjo institucionalizacije
Anne Cartel in David Dronet: Multimedijski kulturni center Station
Mir Daniel Jewesbury: Skopo Tadej Poga�ar: This what you want...This is what you get Donattella Ruttar in Moreno Miorelli: Stazione di Topolo / Postaja
Topolove Nevenka �ivavec: O privla�nosti lokalnega �KART: Pesme koje su pobegle
-----------------------------------------------------------------------
|
PRESS
RELEASE No. 1/2005 (Ljubljana, 11th January 2005)
The SCCA, Center for Contemporary Art - Ljubljana presents its new, double issue of World of Art, edited by Barbara Bor�i� and Sa�a Nabergoj. In it you will find the program of the World of Art School for Contemporary Art for the years 2001 - 2004: the series of lectures and the course for curators with the final exhibitions. We have published writings by 16 international and domestic protagonists, who held lectures in Ljubljana, Nova Gorica, Zagreb and Dubrovnik, all within the frame of the series of lectures entitled Strategies of Presentation 2 and Strategies of Presentation 3. In their texts they discuss individual and collective strategies and tactics that they use in curatorial, criticism and artistic practices. Through their strategies they try to establish unique models of operation within the established art system. The published texts are accompanied by discussions with the authors, which place their work into the broader context. The course for curators equipped two new generations with the necessary knowledge and skills and placed them in the very heart of the contemporary world of art. The first generation set up the Camera Lucida exhibition in the �kuc Gallery in June 2002. The second generation set up the Fade In/Fade Out exhibition in the Kapelica Gallery in June 2003. The latter was later on presented also in the Municipal Gallery in Labin, Croatia. The course attendees described in great detail both exhibitions as well as their experience in the education process. You can obtain this intriguing publication from SCCA-Ljubljana for 20 Euros.
| |||||||||||||||
|
Delo umetnice Sone Abgarian Lahko bi bila... (2003) tematizira vloge �enske v armenski dru�bi, ki jo v zadnjem desetletju zaznamuje zanimiv in pogosto kontradiktoren preplet globalnih MTVjevskih in lokalnih tradicionalnih vrednost. Arman Grigoryan v delu Jaz sem slikar (2000) z nizanjem splo�nih in lepo zvene�ih floskul nastavlja ogledalo dru�bi, ki gleda na svet skozi poenostavljujo�a o�ala in ga razume zgolj zreduciranega na preproste vzorce. V videu Vra�e (2000) z vsakdanjimi izjavami govori o samoumevnostih, ki so zapisane v razumevanju razli�nih kulturnih okolij in jih Armenci najpogosteje ob�utijo, kadar jih oplazi pogled Zahoda. Davida Kareyana sta ideologija - kot material za umetni�ko raziskovanje - in razkrivanje njenih mehanizmov zanimala �e od �tudentskih let. V performansu Sladkost prisile ideologije (2000), ki je na pri�ujo�i razstavi predstavljen v obliki video dokumenta, tematizira nacionalisti�no grajenje nacionalne ideologijo s teksti armenskih akademikov. Video Hovhannesa Margaryana Jaz (2002) je sestavljen iz rentgenskih posnetkov lastnih notranjih organov. Identiteta, ki je v Armeniji prepogosto zlorabljena, je tu zreducirana na svojo zgolj biolo�ko podstat in individualno povsem neprepoznavna. Vabljeni! Umetni�ka dela /Art works: Sona Abgaryan
Arman Grigoryan
Arman Grigoryan
David Kareyan
Hovhannes Margaryan
|
|
Ljubljana,
17. 11. 2005
PLATFORMASCCA,
Ob�asnik za sodobno umetnost, �t. 4
Ob
predvajanju insertov iz filmske trilogije Na doma�em vrtu 1-3 bo
Bibi� predstavil konceptualno zasnovo ustvarjalne monta�e, s katero
izbira zanimive inserte iz slovenske filmske zgodovine in jih montira
v novo atraktivno podobo oz. v novo izvirno filmsko zgodbo. Bibi� nam
bo razkril tudi svoje produkcijske postopke montiranja, recikliranja,
adaptiranja in arhiviranja neme in zvo�ne kinematografske tradicije
Slovencev od leta 1905 dalje.
Vabljeni!
Gosti:
Andrej
Lupinc - Lupo: V osmih minutah okoli sveta, glasba: Buldo�erji, U-matic,
TV Slovenija & A. L., Ljubljana 1990-2000, 8:20
VIDEOSPOTTING
V ESTONIJI 
Marko
Jak�e: Premoderni tepihi
STUDIO
6 
Vabimo vas
na otvoritev intermedijske razstave in tiskovne konference, ki predstavljata
za�etno to�ko mednarodnega umetni�kega projekta Animal Tour, v katerem
sodelujejo umetnika Damijan Kracina in Vladimir Leben ter kustos celotnega
projekta Tev� Logar. Projekt Animal Tour je rezultat uspe�nega medkulturnega
sodelovanja Zavoda O, zavoda �kofjelo�ke mladine, in ateljeja CLOBB s
splitsko galerijo Ghetto in njenim umetni�kim vodjo �eljkom Jermanom.
Transport
umetni�kih del iz �kofje Loke do Splita je del koncepta projekta Animal
Tour, ki se navezuje na Darwinovo evolucijsko teorijo in njegovo potovanje
na Galapa�ke otoke.
SCCA,
Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana je neprofitna organizacija, ki izvaja
produkcijske, raziskovalne, izobra�evalne in informacijsko-svetovalne
programe, namenjene akterjem na podro�ju sodobne umetnosti in kulture.
Udele�ence in uporabnike sodobne umetnosti opremlja z znanji, orodji in
ve��inami, potrebnimi za emancipirano in reflektirano delovanje v svetu
umetnosti. 
Damijan
Kracina, kipar, intermedijski umetnik in voditelj spletnih projektov Zavoda
SCCA-Ljubljana, redno sodeluje na mednarodnih razstavah in projektih sodobne
umetnosti v Sloveniji in tujini.
Razstava
Na robu 
