Kratka predstavitev raziskovalnega projekta

Od 23. junija do 24. septembra 2000 bo Ljubljana gostila Manifesto – evropsko bienalno prireditev, ki je (deklarativno) inovativen in aktualen model za predstavljanje sodobne likovne umetnosti. Pri tem posebno pozornost (deklarativno) namenja predvsem mlajšim, še neuveljavljenim avtorjem in dialogu med vzhodnoevropsko in zahodnoevropsko likovno produkcijo.

Tretja razlicica Manifeste bo prvic gostovala na obmocju oziroma na robu tako imenovane Vzhodne Evrope - v Ljubljani. (Manifesta 1 je leta 1996 gostovala v Rotterdamu, Manifesta 2 pa leta 1998 v Luksemburgu.) Zaradi tega dejstva je gostovanje Manifeste v Ljubljani pomemben dogodek ne le za samo Slovenijo in Ljubljano oziroma njuno sodobno umetnostno srenjo temvec tudi za vzhodno-evropsko sodobno likovno sceno kot tudi za samo Manifesto. (Ljubljana bo prireditvi rabila kot testni primer, na katerem bo lahko preverjala svoja izhodišca, koncepte o vzpostavljanju tesnega dialoga in povezav med Vzhodom in Zahodom - o tem govori že sam izbor teme prireditve.)

Da bi se izognili pasivnemu in nekriticnemu sprejemanju prireditve in s tem od zunaj prinešenemu modelu predstavljanja sodobne likovne umetnosti (Manifesta je zahodnoevropska pobuda) na eni strani in aprioristicnemu zavracanju na drugi strani, se je iniciativna skupina januarja 1999 (ko se je razvedelo, da Manifesta 3 prihaja Ljubljano) odlocila izpeljati raziskovalni projekt MANIFESTA NA DOMAČEM PRAGU.

V raziskovalnem projektu nam Manifesta 3 rabi kot primer velike, reprezentativne prireditve sodobne likovne umetnosti in s tem kot model manifestiranja kulturne industrije.

Cilj raziskovalnega projekta je spodbuditi kriticni diskurz o prevladujocih praksah sodobnega umetnostnega sistema, ki so podrejeni tržnim mehanizmom in prevladujoci (postmodernisticni) ideologiji.

Hkrati s tem bi radi spodbudili samorefleksijo protagonistov na lokalni likovni sceni (predvsem samih sebe - beri SCCA-Ljubljana) kot tudi širše. Vzporedno s tem želimo spodbuditi oblikovanje oziroma emancipacijo lastnih modelov delovanja v umetnostnem sistemu: modelov, ki bi izhajali iz specifik in potreb porstora, v katerem delujemo.

V tem kontekstu se nam zdi raziskovalni projekt smiseln in aktualen tudi zato, ker v letu 2000 vsi Sorosovi centri za sodobno umetnost (20) prenehajo delovati v okviru Zavodov za odprto družbo. Ko se bodo SCCA-ji organizirali kot samostojne organizacije, se bo zanje in za države, v katerih delujejo (in kjer so SCCA-ji pogosto edini oziroma dominantni mediatorji in producenti sodobne likovne umetnosti), odprla možnost za drugacno delovanje v umetnostnem in družbeno-politicnem sistemu.

V raziskovalnem projektu smo se osredotocili na tri podrocja in oblikovali tri delovne skupine, katerih delo koordinira osnovna delovna skupina, v kateri so vodje posameznih delovnih skupin in koordinatorka raziskave.