Arhiviranje večmedijske umetnosti.
Trije primeri
Model, kako arhivirati večmedijsko umetnosti (dogodek z razstavno predstavitvijo)

19. 11.–6. 12. 2010

Odprtje: 19. november 2010, ob 19. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

1. Izhodišča
2. Trije primeri
3. Galerija
4. Poročilo
5. Kolofon

1. IZHODIŠČA

Ko se organizacije in posamezniki ukvarjamo z dokumentiranjem in arhiviranjem medijske umetnosti, se soočamo z večplastnimi vprašanji. Sprva se zdi, da gre za enostavno (i)zbiranje in hranjenje dokumentov o umetniških delih, dogodkih, instalacijah. Vendar ni tako. Takrat se delo šele začne. Naletimo na pragmatični svet dokumentov in podatkov, ki sami po sebi še ne govorijo o delu, predvsem pa ne povejo dovolj o kontekstu, v katerem je delo nastalo. Na videz nič spektakularnega. Pa vendar tam čakajo, da jih bo kdo kdaj uporabil. Taka je tudi izkušnja sodelavcev, ki smo se lotili raziskave, dokumentiranja in arhiviranja večmedijske umetnosti v slovenskem prostoru.

Najprej nas je čakalo sistematično (p)opisovanje, terminološko poimenovanje in leksikografsko razvrščanje gradiva po imenih, naslovih in drugih kategorijah (zvrsteh, letnicah, ključnih besedah, tehničnih značilnostih, tehnoloških orodjih). A v tem se naše delo še ni razlikovalo od utečenih postopkov arhiviranja in dokumentiranja umetniških del. Zastavili smo si vprašanje, zakaj želimo preseči ustaljene postopke zbiranja tekstualnega in avdiovizualnega materiala in kako to lahko dosežemo, saj zgolj avdiovizualni dokumenti nezadostno predstavijo dela, ki so po naravi dogodkovna in izkustvena. Prav tako pa bi bila za nas nemogoča in morda tudi nesmiselna rekonstrukcija večmedijskih del, saj nimamo niti sredstev ali prostorskih kapacitet, niti pravice za hranjenje elementov večmedijskih dogodkov. Nadgradnjo golega zbiranja dokumentov in klasifikacije smo razumeli kot študijsko raziskavo nekaterih specifičnih umetniških praks in produkcij – natančen popis ustvarjalnega procesa, tehničnega opisa elementov v določeni produkcijski fazi in njenih mnogoterih realizacij. Poskušali smo opredeliti tudi značilnosti, pomenjanje in učinke tistega materialnega, kar je nastalo in ostalo. Zanimale so nas zakonitosti orodij in izraznih sredstev, rabe tehnologije, tehničnih in medijskih zmožnosti ter kontekst - družbeni, politični, teoretski, kulturni in umetnostni -, iz katerega so dela izhajala in ga obenem soustvarjala.

Pri medijski umetnosti, ki ima enoviti končni produkt, denimo, pri enokanalnem videu smo neizogibno trčili na materialnost samo in se soočili z nestabilno informacijo (signala, algoritma) na določenem nosilcu, ki smo jo morali s prestavljanjem iz enega na drugi (novi) sistem in format ohranjati. Pri enovitih delih ohranjanje pomeni nenehno kopiranje, medtem ko aktualna digitalizacija in objava kompresirane verzije na internetu omogoča vidnost in dostopnost (na daljavo). Kako pa ravnamo v primeru time based art (časovnih procesualnih umetniških praks), kot so performans, instalacija, intervencija …, ki so za povrh še interaktivne? Katera konceptualna in pojmovna orodja in metode so nam lahko v pomoč? Kako dokumentiramo, arhiviramo in predstavimo njihovo neulovljivo materialnost in efemernost, jih naredimo informativne in razumljive? In kako se s tem vprašanjem soočajo avtorji/umetniki sami? Na SCCA odgovore iščemo v povezovanju s sorodnimi mednarodnimi organizacijami in projekti, zlasti pa s tesnim sodelovanjem in posvetovanjem z umetniki in umetnicami.

Tokrat smo izbrali tri primere kompleksnih umetniških praks in poskušali metodološko, vsebinsko in tehnično pripraviti tri modele za arhiviranje predmetov kulturne dediščine s področja vizualne umetnosti: večmedijski projekt (Miha Vipotnik: Videogram 4), performans (Nika Špan: Polucija v umetnosti), instalacija (Neven Korda: Stanje stvari). Skupaj z umetnico in umetnikoma smo pripravili natančen, pregleden in verodostojen prikaz možnih modelov, kako se lahko kompleksne umetniške prakse arhivira in predstavi z dokumenti in kontekstom, v katerem je delo nastalo.

Projekt Arhiviranje večmedijske umetnosti sledi tendencam v sodobni umetniški produkciji, ki temelji na uporabi večmedijskih orodjih. S projektom želimo ohraniti večmedijska dela in omogočiti dostop do njih ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi v smislu razumevanja njihove umetniške kvalitete, tehnoloških/medijskih značilnosti in družbenega učinka. Umetniška dela in dogodki namreč vse prepogosto izginjajo v pozabo in briše se zgodovinski – oseben in kolektiven – spomin. Arhiviranje temelji na modelu dokumentacijskega, arhivarskega in raziskovalnega projekta Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1989 (1999-2000), na e-arhivu in mednarodnih seminarjih in delavnicah (2005-2010) in na projektu Postaja DIVA, ki omogoča dostop do informacij in medijskih/video del iz slovenskega prostora v Projektni sobi SCCA in preko spletnega mesta, ki je sistemsko neposredno povezan z evropskim portalom GAMA (Gateway to Archives of Media Art).

Barbara Borčić, Ida Hiršenfelder

2. TRIJE PRIMERI

• Miha Vipotnik: Videogram 4 (1976/79, 2009)
  Multimedijski projekt-performans-video-instalacija

  

  Videogram 4 je krovni naslov kompleksnega projekta, ki ga je Miha Vipotnik razvijal v razponu treh let (1976-1979) v studiih RTV Ljubljana in se umešča v anale slovenske sodobne umetnosti kot začetek modernega videa in večmedijske umetnosti.

  Opis (pdf)

  Razstavna postavitev:

  • Videogram 4 – peti trak/enokanalni video, 2" > U-matic, 28 minut – predvajanje na televizijkem sprejemniku
  • Štirje trakovi iz snemanja v Studiu 2, RTV Ljubljana (VCR trakovi restavrirani in presneti na miniDV v studiu AV Works v Amsterdamu.) – projekcija na steno
  • Spletna stran Sen za televizijo (www.videogram4-senzatelevisione.com) – ogled na računalniku
  • Stara režija Studia 2 na RTV Ljubljana, fotografija
  • Partitura za sintetizator Ala Stona
  • Diagram za aktivnosti nastopajočih Mihe Vipotnika, iz diplomske naloge na tretji stopnji ALU v Ljubljani
  • Napoved dogodka (članek + popravek), Delo, 4. 5. 1979
  • Video grafike, dvoinčni odprti trak, 1976/77
  • Eden od trakov za Videogram 4, VCR, 1979
• Neven Korda: Stanje stvari (2007)
  Kinetična video instalacija

  

  Stanje stvari je naslov kinetične video instalacije, ki jo je avtor prvič postavil na Festivalu Break 2.4 leta 2007. Brezžična nadzorna kamera na gramofonu preko brezžičnega oddajnika v živo predvaja video sliko. Vrtenje simulira realno časovno predvajanje v zanki (loop).

  Opis (pdf)

  Razstavna postavitev:

  • Kinetična video instalacija:
    
    
    • prirejeni gramofon
    • zastavica Republike Slovenije za sadne kupe, ki je krasila vrh instalacije kot državne zastave krasijo na novo uzurpirana področja
    • izrezek iz časopisa, Stranska veja 2: Izgubljeno mesto, gledališka digresija v obliki performansa, Festival Break 2.4, 17. 11. 2007
  • Fotografska dokumentacija: posnetek postavitve na Festivalu Break 2.4, 2007
  • Fotografska dokumentacija: posnetek postavitve v Knežjem dvorcu Celje, 2007
  • Stanje stvari, video dokumentacija, Festival Break 2.4, Potemkinova palača, Bohoričeva 5, Ljubljana, 2007
  • Enačaji, napisi, ki so tvorili notranjost video instalacije
  • Neven Korda Antič: Alternativna kulturna produkcija, diplomsko delo, Ljubljana, 2008, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
  • Novi novi filmi, video dela, 2001-2005
  • Verujem (glasba BAST, Burn Out)
  • Reinkarnacija (glasba LOLITA, Nikoli)
  • Nomad
  • Ena sekunda mojega življenja (pripovedovalec Srečko Meh)
  • Jesensko tihožitje (glasba LOLITA, Štruci)
• Nika Špan: Polucija v umetnosti (2008)
  Performans-zvočni ambient-tekst

  

  Polucija v umetnosti je krovni naslov projekta, ki ga je avtorica razvijala leta 2008, sprva kot predavanje, ki je potekalo kot zvočno-vizualni dogodek, pozneje kot interaktivni zvočni ambient in na koncu kot natisnjen tekst.

  Opis (pdf)

  Razstavna postavitev:

  • Video, miniDV, 19 minut (vsebina neznana/ni bila namenjena gledanju)
  • Zvočni zapis, 19 minut (bere Nika Špan)
  • Preveze za oči (ročni izdelek avtorice)
  • Navodila za obiskovalce (pdf)
  • Vabilo na dogodek
  • Tekst avtorice v Likovnih besedah / Artwords, št. 85–86, 2008 (pdf)

3. GALERIJA
(foto: arhiv SCCA-Ljubljana)

3.1. Pogled na razstavne prostore

Miha Vipotnik: Videogram 4 (1976/79, 2009)

Neven Korda: Stanje stvari (2007)

Nika Špan: Polucija v umetnosti (2008)

3.2. Odprtje

4. POROČILO

Arhiviranje video umetnosti v perspektivi tehnoloških in socioloških sprememb

5. KOLOFON

Koncept: Barbara Borčić, Ida Hiršenfelder
Umetniki: Neven Korda, Nika Špan, Miha Vipotnik
Postavitev razstave: Barbara Borčić, Ida Hiršenfelder, Andrej Pezelj in umetniki
Spletna dokumentacija: Andrej Pezelj, Vesna Bukovec
Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Zahvala: Neven Korda, Nika Špan, Miha Vipotnik, Marija Skočir (Mestni muzej Ljubljana)
Projekt so podprli: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS

[Objavljeno: 4. 1. 2011]