Foto: arhiv SCCA-Ljubljana

Maja Burja: Projekt
razglednice, 2016

Projekt je odziv na povabilo za produkcijo dela, ki bi bilo odziv na zgodovinski in likovni kontekst slovenske avantgarde. Obenem pa izhaja iz razmišljanja o ponovitvi prejšnjega dela Predprostor, situacija, 2015, ki je bilo ustvarjeno v okviru prve postavitve razstave v Stari steklarski delavnici na Ptuju (26.–29. 8. 2015).

Projekt je potencialno neskončna serija razglednic, nosilk sestavkov, ki so – načrt, zasnova, osnutek, navodilo – nedokončana oblika, performativno besedilo. Razglednice se sklicujejo na efemerna umetniška dela, do katerih lahko dostopamo le posredno, skozi dokumentacijo, ki takšno referiranje omogoča. Zapisi, ki se sklicujejo na dogodke, situacije, performanse ali in situ prakse, posredujejo zaključena dejanja, obenem pa je besedilu  kot mediju implicitna potencialnost ponovitve, ki pa v drugem kontekstu ustvari drugačne pogoje pojavljanja.
(zapisala Maja Burja)

Avgust Černigoj: Moj pozdrav!
TANK, št. 1 ½–3, 1927
Povečava, digitalni tisk

---

Projekcija manifestov

Anton Podbevšek: Politična umetnost
Rdeči pilot, št. 2, 1922

Srečko Kosovel: Mehanikom! (Mehaniki in šoferji)
1925, Integrali '26, 2. izdaja, 1984

Ferdo Delak: Mi
TANK, št. 1 ½, 1927

Ferdo Delak: Mladina, podaj se v borbo!
TANK, št. 1 ½, 1927

Avgust Černigoj: 1 ½ številka Tanka
TANK, št. 1 ½–3, 1927

Avgust Černigoj: Grupa konstruktivistov v Trstu
TANK, št. 1 ½–3, 1927

I. G. Plamen – Marko Pogačnik: Manifest OHO
Študentski list Tribuna, 23. novembra 1966, letnik XVII, št. 6

Matjaž Hanžek: Vsako ustvarjanje že vnaprej opredeljujejo ...
(ob rob ciklusu Popravljanje literarne zgodovine, 1982)

Jaka Železnikar: Kaj je literarno?
Air Beletrina, št. 21, april 2002

---

Avgust Černigoj: Konstruktivistična pesem
1927 (povečava, digitalni tisk)

Tako kot drugi konstruktivisti je tudi Avgust Černigoj eksperimentiral z besedo in podobo ter v svojih delih povezoval likovne in pesniške prvine (Konstruktivistična pesem). Besede in črke, h katerim se je vedno znova vračal, je dojemal kot vizualni element. Črke in tipografije, ki jih je ponotranjil v obdobju slovenske zgodovinske avantgarde, je raziskoval in se z njimi ukvarjal v različnih medijih in na številne načine skozi celoten opus.

Srečko Kosovel: Leteča ladja
reprodukcija lepljenke (povečava, digitalni tisk), 1926
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana)

V opusu Srečka Kosovela so ohranjene tri lepljenke, ki jih je avtor ustvaril med leti 1925 in 1926. Med lepljenkami Ujetnik zrcala, R detektiv in Leteča ladja prav slednja izstopa po svoji kompoziciji in naboju izbranih besed. Po objavi v Integralih se je za avtorja lepljenke razglasil Avgust Černigoj, a se je pozneje izkazalo, da je bila njegova, če že, zgolj predloga za Letečo ladjo. Ker jih je ustvaril pesnik, se ne moremo izogniti dejstvu, da o njih bolj kot o likovnih delih razmišljamo kot o pesmih.
(povzeto po: Metka Lokar, Likovnost v sodobni slovenski poeziji, Ljubljana, 2005)

Anton Podbevšek: Literarni večer
radijsko objavljene pesmi in pogovor, Radio Ljubljana, 36 min, 1972

Radijsko objavljene pesmi: tekstnokritični komentar:
http://nl.ijs.si/e-zrc/podbevsek/html/pdb.2.3.html#pdb.2.3

Zvočni posnetek literarnega večera iz leta 1972:
http://nl.ijs.si/e-zrc/podbevsek/mp3/pdb-literarni_vecer-1972.mp3

V arhivu Radia Slovenija je ohranjen zvočni posnetek iz leta 1972 z radijskimi objavami pesmi Antona Podbevška. Oddaja Literarni večer vsebuje Podbevškovo branje lastnih pesmi in pogovor z Alešem Bergerjem. Točen datum predvajanja ni znan, oddaja pa je bila vnovič predvajana 11. 6. 1998. Originalni posnetek je shranjen v arhivu Radia Slovenija (trak G-5722).

Vir:
Anton Podbevšek: ZBRANE PESMI
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2010
Prepisi, komentarji, opombe in uredništvo: dr. Marijan Dović
(Mesto objave: http://nl.ijs.si/e-zrc/podbevsek)

Edicija OHO: EVA
Avtorji knjige: Marko Pogačnik (Risba), Franci Zagoričnik (Rej pod lipo), I. G. Plamen (Polnočne metamorfoze, Usvajanje pošte, Pošta, Rodni kraji), Tomaž Šalamun (Hiša Markova), Braco Rotar (Jan Kazimir), Aleš Kermavner (Reklama za Namo)

Knjigo sta uredila: I. G. Plamen, Marko Pogačnik
Samozaložba (vsak avtor je izdajatelj svojega dela)
Natisnilo ČP Gorenjski tisk, Kranj, 1966, 600 izvodov

Prve publikacije, ki so razprle vprašanja prestopanja meja različnih umetniških praks in njihovega povezovanja v celovita umetniška dela, so nastale leta 1966. Med njimi je edicija OHO skozi posamezne izdaje spreminjala status in vlogo knjige. Zbornik EVA tako glavne podatke (avtorji, naslovi del, izdajatelj) objavlja le na ovitku knjige, v notranjosti pa so dela brez navedbe avtorjev in strani brez paginacij.

Matjaž Hanžek: Vrata
vizualna pesem, original, 1967

Matjaž Hanžek: Nebotičnik
vizualna pesem, original in prva objava v Študentskem listu Tribuna, 26. april 1967, letnik XVII, št. 21, str. 5

Matjaž Hanžek: Škarje
vizualna pesem, izrezek iz Študentskega lista Tribuna, 26. april 1967, letnik XVII, št. 21, str. 5

Matjaž Hanžek vizualno poezijo piše kot jezikovno igro, njegov opus pa velja (ob opusu Francija Zagoričnika) za enega najobsežnejših. Tribuna je v letnikih 1966/67 in predvsem 1967/68 vizualno poezijo razširjala med najširši krog bralcev (za kar je bil posebej zaslužen Marko Pogačnik kot urednik kulturnih strani). Objave so sprožile marsikateri polemični zapis, kaj sploh je smisel poezije.

Alenka Pirman: Matjaž Hanžek, Nebotičnik, 1967–2006
iz serije Najlepše pesmi (Nema predavanja)
powerpoint animacija, 2006

Nema predavanja so predstavitve v powerpointu, ki v dobesednem prevodu pomeni "moč bistva". Računalniški program je namenjen trženju stališč, izdelkov, storitev in znanja ter velja za prevladujočo prepričevalno tehnologijo na svetu. Avtorica se je odločila, da ga uporabi kot samostojno izrazno sredstvo. Nastala je serija Najlepše pesmi, ki obsega šest animacij konkretnih pesmi iz 60. let. Kinetična pesem ohrani pesnikovo intenco, bralca pa spremeni v gledalca in mu ponudi neskončno meditativno animacijo.
(povzeto po: Alenka Pirman, Zbrana dela, Ljubljana, 2015, str. 120)

Jaka Železnikar: Ascii Kosovel (Kosovel: vzorčen, Natipkaj portret, Biografski portret)
e-literatura, november 2004
www.jaka.org/2007/asciikosovel

Novembra 2004, ko smo obeleževali 100. obletnico rojstva Srečka Kosovela, je Jaka Železnikar naredil sklop Ascii Kosovel, ki vsebuje dela: Kosovel: vzorčen, Natipkaj portret in Biografski portret. Gre za dela računalniške literarnosti, ki izhajajo iz Kosovelove poezije, njegovih biografskih podatkov in portreta, ki ga je izdelal Avgust Černigoj (Portret Srečka Kosovela, linorez, 1926). Izbor gradiva je programsko manipuliran, predvsem s postopki generativnosti in interaktivnosti.

Andrej Hočevar & Jaka Železnikar: Izbris Šalamun
e-poezija, april 2015
www.ludliteratura.si/izbris-salamun

Spletna stran, ki omogoča ustvarjanje in shranjevanje brisanih pesmi Tomaža Šalamuna iz zbirk Letni čas (LUD Literatura, 2010) in Ta, ki dviga tačko, spi (LUD Literatura, 2015). Delo je bilo prvič predstavljeno v Prepišnem uredništvu revije Literatura leta 2015.

Zoran Srdić Janežič: Počečkane besede
video, 2005

Poezija: Jana Putrle Srdić
Produkcija: Gulag

V video delu se nizajo podobe strani iz knjig, medtem ko ženski glas bere poezijo. Na straneh se izrisujejo animirane računalniške grafike, črte, risbe, barvane monokromne ploskve, naivno narisane ribice in kaplje. Zvok in video sta sinhronizirana z vizualnim materialom in eksperimentalno elektronsko glasbo. Kader proti koncu napolni animacija z raztrganimi knjigami, vsebina pesmi pa se iz prvotnega pragmatičnega vsakdana poglobi v opis izničenja posameznika. Na ogromnem kupu papirja nazadnje leži in umira zlata ribica.

Valérie Wolf Gang: Oddaljen spomin
video poezija, 2014

Video in poezija: Valérie Wolf Gang
Glas: Ulay

Oddaljen spomin je video poezija o časih, ki so nekoč bili. Začne se z naključnim dogodkom, ki v pripovedovalcu vzbudi spomin na čase pred razpadom Jugoslavije in hkrati spodbudi razmišljanje o tem, kaj prinese vojna in kako hitro ljudje pozabljamo. Pesem si lahko razlagamo tudi kot pismo ali osebno izpoved neznanega človeka mogočni Titovi ladji Galeb. Ladja ima v pesmi simbolno vrednost in skozi kratke kadre prikazuje detajle, ki gledalcu ponujajo različne interpretacije in povezovanja med resničnim življenjem in imaginarnim svetom poezije.
(zapisala Valérie Wolf Gang)

Primož Čučnik & Gregor Podlogar & Žiga Kariž:
Oda na manhatnski aveniji
2003

Poezija: Primož Čučnik, Gregor Podlogar
Vizualna postavitev: Žiga Kariž
Priprava zvočnega materiala: Primož Čučnik, Gregor Podlogar, Žiga Kariž
Kompozicija: Primoz Čučnik
Oblikovanje zvoka, gramofona: Sašo Kalan

Vizualno-zvočno-semantičen projekt Oda na manhatnski aveniji je nastal med dvomesečnim bivanjem umetnikov v New Yorku konec leta 2002 in na začetku leta 2003. Zaradi močne prevzetosti nad velemestom je New York postal protagonist projekta in kasneje izdane pesniške zbirke (izšla je leta 2003 pri založbi LUD Šerpa), v kateri se mesto razodeva v prepletu in prekrivanju jezika, zvoka in podob. Projekt je poleg izida pesniške zbirke vključeval tudi serijo pesniških branj, pospremljenih z zvočnimi posnetki in vizualijami v Ljubljani in na turneji po Združenih državah Amerike. Oda briše in presega meje med vizualnim, zvočnim in besednim, saj predvideva, da se pesmi, ki so nastale v stiku z velemestom, berejo v »ne-tihih« zvočnih okoljih.