|
PROJEKTI | Razstava DIVA v Galeriji Škuc
1. KONCEPT IN VSEBINA RAZSTAVE |
- Kuratorska izhodišča
Študijska razstava DIVA v Galeriji Škuc je predstavila arhiv Zavoda SCCA-Ljubljana Postaja DIVA kot "živi arhiv" z didaktičnim momentom, praktičnimi demonstracijami, teoretskimi prispevki, reprezentativnimi video deli, kuratorskimi izbori in mednarodnimi povezavami. Hkrati uprizarja teoretske, praktične in umetniške aspekte avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti.
Razstava je obiskovalcem omogočila pogled v različne postopke arhiviranja in jih seznanila z razvojem video opreme in premiki v rabi tehnologij.
 |
- Postaja DIVA
Postaje DIVA je fizični in spletni arhiv video umetnosti, ki ga razvijamo od leta 2005, in je postavljen v kontekst projektov SCCA: Videodokument, Videospotting, Internet Portfolio, Artservisova zbirka in e-arhiv, namenjenih raziskovanju, dokumentiranju in arhiviranju video/medijske umetnosti. Postaja DIVA je partnerski arhiv mednarodne platforme GAMA (Gateway to Archives of Media Art), ki povezuje sorodne evropske video/medijske arhive in jim omogoča večjo vidnost in širšo dostopnost.
- Gledalnica
Video dela in kurirani video programi iz Postaje DIVA so bili na ogled na projekcijah in v gledalnici, kjer si je vsak obiskovalec lahko ogledal svoj izbor, v pomoč pa smo mu pripravili sklope, ki Postajo DIVA predstavljajo v vsej vsebinski in strukturni pestrosti: avtorski opusi, glasbeni video, video akcije, Škuc-Forum video produkcija, kuratorski izbori Videospotting, video in televizija, SCCA razstavni projekti, video iz mednarodnega prostora.
Gledalnica (pdf)
- Urejanje arhivskega gradiva
Vprašanja o urejanju arhivskega gradiva so bila predstavljena v obliki shem, ki so bile zbrane pod naslovi:
- Nosilec je nestabilen. Paradoks v ohranjanju je kopiranje;
- Motnje signala. Zvok in slika kot se šika;
- Razvrščanje v kategorije in česa vsega ne ujamemo;
- Struktura vpisa in opisa;
- Dostopnost - vabljeni k (p)ogledu;
- Naključne ključne besede.
Shema 1 in Shema 2 (pdf)
- Kurirani programi Videospotting
Razstava je vključevala tematske izbore Videospotting, ki predstavljajo:
Več
|
- Video signal
Sheme so prikazovale prenos svetlobne energije v električni in video signal in nazaj v svetlobno energijo. Predstavile so 1) pomembne formate za zapis video signala na magnetni trak glede na kompozitni in komponenti digitalni ali analogni video signal; 2) nosilce video signala, ki omogočajo njegovo shranjevanje in prenos (radijska frekvenca, magnetni trak, trdi disk in spominska kartica), in nekatere video kodeke; 3) vrednosti video signala znotraj radiofrekvenčnega polja.
"Preden je človek izdelal video snemalnik (in predvajalnik), je video signal že obstajal, se uporabljal in tržil. Signal se je uporabljal (in se še danes) na televiziji, kjer so za nosilec video signala uporabili radiofrekvenčni signal (RF). Ljudje so kupili naprave oz. televizorje, ki so lahko iz radiofrekvenčnega signala demodulirali video (in avdio) signal in ga izrisovali na ekranu. Distribucija izdelka, tj. televizijskega programa, je lahko stekla. Nekaj let je video funkcioniral le kot neposredni prenos živega dogajanja v realnem času. Ironično so video lahko zabeležili le tako, da so s filmsko kamero na celuloid posneli njegovo "odvijanje" na ekranu. Potem so brez večjih zapletov v video signal, ki je bil vseskozi črno-bel, vključili še barve.
V ozadju tega dogajanja je potekal proces ustvarjanja tehnologije, ki bi video zapisala (shranila) v "naravni", primarni elektronski obliki. Sprva je proces razvoja snemalnika video signala potekal predvsem zaradi potreb ponudnikov televizijskega programa. Oblika video signala je bila (in še danes je) v marsičem podrejena prav tej namenski rabi video signala - televizijskemu programu oz. televiziji.
Kasneje je razvoj video snemalnikov začel dobivati vedno nove in nove razsežnosti.
Možnost njihove uporabe, ki je generirala vse večjo potrebo po njihovi rabi, je v okviru televizijske industrije sprva vodila k razvoju oblik video signala. Ko pa je potreba po video snemalnikih pljusknila čez ograje televizijske industrije, so se rabe in izdelki (iz) video signala močno povečali. Povečalo se je število vrst video signala. V obdobju vsesplošne digitalizacije je nastal še digitalni video signal. Njegovih oblik je bilo veliko že od samih začetkov."
(Neven A. Korda)
foto: Dejan Habicht
|
- Tehnična oprema in primerki nosilcev video zapisa
Wobblevision in motenje video signala
TV-monitor z zunanjo kontrolo tuljav (elektromagneti) za navpični in vodoravni odklon elektronskega žarka v katodni cevi, ki ga je Luka Dekleva dal predelati za multimedijski performans Digitalna komuna 2007 v organizaciji KID Kibla.
Prvo (javno) predrugačenje video signala je leta 1963 z instalacijo Exposition of Music-Electronic Television realiziral Nam June Paik. Vplival je na delovanje tuljav v katodni cevi, ki kontrolirajo pozicijo elektronskega žarka pri obsevanju ekrana. Tako predelanemu televizorju se danes reče "wobblevision". V letih 1969-70 sta Nam June Paik in Shuya Abe razvila prvi video sintesajzer ...
 <
JVC GC 3300 E
Še (pomankljivo) delujoča kamera, izdelana nekje konec sedemdesetih let. Gledališče FV jo je rabljeno kupilo leta 1982 v Ljubljani.
Kamera in enota za procesiranje video signala sta ločeni. Ima dve vidicon cevi (modro in rdečo), kar je redkost. Neodvisno je možno kontrolirati svetilnost (č/b informacija - y set up), modro in rdečo barvo.
Če se na škatli procesorja video signala sname ena stranica, postane večina filtrov, namenjenih procesiranju standariziranega video signala, neposredno dostopnih tehnično nelegitimnemu manipuliranju s signalom.
Primerki nosilcev video zapisa
Odprti trak (Open Reel) 2''
Video grafike, 1976 (iz arhiva Mihe Vipotnika)
VCR
Eden od trakov za Videogram 4, 1979 (iz arhiva Mihe Vipotnika)
VCR
(iz arhiva Borka Radeščka)
U-matic hi band
Videogram 4, 1976/79 (iz arhiva Mihe Vipotnika)
U-matic low band
Originalni trak Krsta pod Triglavom, projekta gledališča Sester Scipion Nasice, 1986 (iz arhiva Mihe Vipotnika)
Betacam
Izbor video del z Bienala Video CD 83 (iz arhiva Mihe Vipotnika)
VHS
Marko A. Kovačič, Casus Belli, performans, izveden v Galeriji Škuc in na bienalu Video CD 83, in video z istim naslovom, 1983 (iz arhiva Marka A. Kovačiča)
Digital Beta
Triumf želje, Borghesia, digitalna kopija in restavracija U--matic low band mastra, 1999 (iz arhiva Nevena Korde)
D5
Delovni material (vmesne faze ob izdelavi filma Staro in novo), 1997 (iz arhiva Nevena Korde)
S-VHS
Thylacine (master), 1998 (iz arhiva Damijana Kracine)
Video8
Koncert za gips & bass, 1993 (iz arhiva Damijana Kracine)
|
- 24-urne video projekcije
V izložbenem oknu Galerije Škuc so za vse nočne pohajkovalce po starem mestnem središču in naključne mimoidoče vseh 24 ur vse dni razstave bili na ogled izbori video del, ki so bili tematsko in slogovno zbrani v tri sklope:
- REPETICIJA IN MIKRO SVET: Neven Korda, Novi novi filmi: Jesensko tihožitje, Verujem. Progresivna mantra., 1 Sekunda mojega življenja, Slepa vera, Reinkarnacija, Gagarin, Nomad, Angelski venček na speedu, Angelski venček na oceanu (2001-2005), Robertina Šebjanič, Bubble (2007), Damijan Kracina, Mravlja (1997), Tanja Vujinović, Extagram-ST807(2007), Zvonka Simčič, Broken h-h-ha.egg (2000), izbor: Ida Hiršenfelder
- ANIMACIJA: Marko A. Kovačič, Lab Party (2003) in Svetla prihodnost: Plastos Fedor pomaga (2003), Zvonko Čoh, Milan Erič, Socializacija bika (1998), Kolja Saksida, Koyaa: Metla, Čakanje, Palačinke, Koyoga (2005), Oliver Marčeta, Innocent When You Dream (2227) (1995), Grega Mastnak, Bizgeci: Češnje, Na jug (2003), Vladimir Leben, Prdci - Vonj ljubezni (2006), izbor: Dušan Dovč
- VIZUALNOST: Miha Vipotnik, Videogram 4 (1976/79), Marko A. Kovačič, American Dream (1986), Andrej Lupinc - Lupo, V osmih minutah okoli sveta (1990-2000), Duba Sambolec, Collectors #3 (2002), izbor: Barbara Borčić
|
- Artservisov kovček
Kot primer mobilnega arhiva je bil razstavljen tudi Artservisov kovček. V njem je shranjena Artservisova zbirka tematskih del o produkcijskih pogojih v kulturi.
Več
|
|
|
|
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH
