Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)
PROJEKTI | Razstave, Raziskave

Kakšen pomen imajo AV arhivi?
Predavanji, projekcija, instalacija in performans
Spletno mesto Postaja DIVA

Četrtek, 27. oktober 2011, od 18. do 22. ure
Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana

Kakšen pomen imajo AV arhivi?

  1. Uvodna beseda: Obeleženje Svetovnega dneva avdiovizualne dediščine
  2. Program
  3. Fokus seminarja: Kakšen pomen imajo AV arhivi?
  4. Postaja DIVA – objava spletnega mesta
  5. Fotoarhiv
    - Fotografije za medije
    - Fotografije z dogodka
  6. Poročilo
  7. Objave v medijih
  8. Kolofon

1. Uvodna beseda: Obeleženje Svetovnega dneva avdiovizualne dediščine

Vzpostavitev fizičnih in virtualnih, analognih in digitalnih arhivov je nujna za refleksijo sodobne umetniške produkcije. UNESCO je 27. oktober razglasil za Svetovni dan avdiovizualne dediščine, da bi poudaril pomen AV gradiva in njegovih nosilcev (filmi, video in zvočni posnetki, radio in televizija) ter spodbudil zaščito in hranjenje teh dokumentov, ki so ključni del kulturne dediščine. Namen letošnjega, že sedmega dneva AV dediščine je tudi kulturnopolitično ozaveščanje in spodbujanje sistemskih sprememb na področju varovanja tega krhkega dela kulturne dediščine, ki je podvržen hitremu kemičnemu propadanju in tehnološki zastarelosti.

Med strokovnjaki obstaja konsenz, da družbenega in kulturnega razvoja v 20. in 21. stoletju ne moremo razumeti brez AV arhivov, ki takšno gradivo hranijo. Kljub temu se organizacije, ki si prizadevamo vzpostaviti AV arhive sodobne umetnosti, soočamo s pomanjkanjem posluha pristojnih institucij in podpore, ki bi zagotavljala pogoje za kontinuirano strokovno delo.

Zavod za sodobno umetnost SCCA – Ljubljana z raziskovalnimi, dokumentacijskimi, predstavitvenimi, izobraževalnimi in arhivarskimi programi poskuša celostno obravnavati slovensko video umetnost in novomedijsko prakso – tudi v okviru varovanja premične kulturne dediščine. Že od leta 2005 pripravljamo mednarodne seminarje, na katerih poskušamo odgovoriti na aktualno vprašanje s področja AV arhiviranja. Letos se bomo spraševali o pomenu AV arhivov in uradno objavili spletno mesto arhiva video in medijske umetnosti Postaja DIVA (www.e-arhiv.org/diva).

2. Program

27. oktober 2011, od 18. do 22. Ure

3. Fokus seminarja: Kakšen pomen imajo AV arhivi?

Jean-Luc Nancy pravi: "obenega pomena ni, če ga ne delimo z drugimi ...". Na podlagi te izjave smo si kot rdečo nit seminarja Kakšen pomen imajo AV arhivi? zastavili politično vprašanje, ki je povezano z vstopom AV arhivov v širše družbeno polje. Ne gre le za promocijo ali predstavljanje posameznega arhiva, temveč predvsem za to, ali neka družba prepozna svoje AV materiale kot pomemben del svoje kulturne identitete in kako se to kaže na praktični ravni. Ali je družba dovolj zrela, da jo zanima avtorefleksija, analiza in sinteza svojih kulturnih proizvodov? Ali jo zanima zgolj masovna produkcija kulturnih dobrin? Manjši arhivi, ki v zadnjih letih poskušajo reflektirati izbrane segmente kulturne produkcije, se namreč soočajo s pomanjkanjem sistemskih ureditev, ki bi omogočale njihovo delovanje.

Arhivi AV umetnosti se med seboj razlikujejo ne samo po vsebinskih, geografskih in področnih usmeritvah, temveč tudi glede na institucionalne okvire. Za dosledno in celostno hranjenje AV kulturne dediščine bi morali biti zagotovljeni ustrezni pogoji za delovanje arhivov na vseh ravneh, tako na ravni Arhiva Republike Slovenije in javnih zavodov kakor tudi na ravni nevladnih organizacij in posameznikov. Vzpostaviti bi morali komunikacijo med posameznimi arhivi, ki bi bila namenjena izmenjavi materialov, vsebinskih in tehnoloških znanj in spodbujanju večje vidnosti in prepoznavnosti. Dokler ne bo obstajal jasen strateški načrt za trajnostno hranjenje AV dediščine, ki bo omogočal kontinuirano strokovno delo in odprt dostop do arhivov, ne moremo reči, da je tovrstna kulturna dediščina živa in prisotna v javni sferi. Protislovno je na primer, da se pogosto arhivske dejavnosti obravnava kot projektne namesto programske in to ne le v Sloveniji, temveč tudi na ravni evropskih razpisov, ki naj bi spodbujali varovanje AV dediščine.

Pri SCCA-Ljubljana si z rednimi seminarji na temo arhivov že od leta 2005 prizadevamo vzpostaviti lastni arhiv in dialog z drugimi arhivi (Kaj se dogaja z AV arhivi? (2005), Kaj storiti z AV arhivi? (2007), Kako širiti AV arhive? (2009), Kako povezovati AV arhive? (2010). V okviru Postaje DIVA smo do neke mere rešili problem neurejenih osebnih avtorskih arhivov na področju slovenske video umetnosti. Navezali smo tudi tesne stike s številnimi institucijami v Evropi (Montevideo, Argos, Instans Video, Heure Exquise!, Film Form, Ars Electronica, Ciant, ZKM, C3 in drugi) in se z nekaterimi povezali v spletno platforma GAMA (Gateway to Archives of Media Art). Povezujemo pa se tudi s pomembnimi institucijami v slovenskem prostoru (Filmski arhiv RS, Arhiv AGRFT, Mestni muzej Ljubljana, Španski borci – Mediateka in drugi). Prav tako ohranjamo tesne stike z umetniki, ki jih zanima vzpostavljanje osebnih arhivov, pri čemer sledimo praksi Internet Portfolia, ki umetnikom omogoča, da v sodelovanju z izvedenci izdelajo svojo (arhivsko in aktualno) predstavitev na spletu.

Sestavljanje arhivov, njihova uporaba, lastništvo, razpečevanje in razpolaganje z njimi so pomembna vprašanja, ki v slovenskem prostoru še vedno niso dovolj izpostavljena. Zato smo si zastavili nalogo, da bomo predstavili relevantnost arhivskih modelov – eksperimentalnih, sistematičnih, parcialnih –, ki so se že vzpostavili in ki se jih obravnava z vso resnostjo ter se spodbuja njihovo delovanje in medsebojno povezovanje.

4. Postaja DIVA, objava spletnega mesta

Na tokratnem seminarju bomo uradno objavili spletno mesto/portal Postaja DIVA.

Postaja DIVA

Postaja DIVA je spletni in fizični arhiv video umetnosti, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja video in medijske umetnosti. Postaja DIVA je neposredno nasledila in nadgradila dokumentacijski, arhivarski in raziskovalni projekt Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru 1969-1998 (SCCA-Ljubljana,1994–2001). Ta je prvič sistematično obdelal, popisal in zbral selekcijo po mnenju snovalcev najpomembnejših avtorjev videastov v slovenskem prostoru, postavil je terminološko in teoretično podlago nadaljnjim raziskavam in uspel zbrati tudi dokaj širok fizični arhiv video del in dokumentov.

Spletno mesto/portal Postaja DIVA temelji na fizičnem arhivu video in medijske umetnosti, ki vsebuje približno tisoč enot. To je prva in temeljna kategorija arhivskega gradiva. V arhivu pa poleg umetniških del hranimo tudi dokumentarne posnetke in televizijske oddaje o videu, novih medijih, dogodkih, posamičnih umetnikih in umetnicah. Takšno gradivo je pomemben vir za raziskovanje in razumevanje, ki prispeva tako k interpretaciji umetnin kakor tudi k razkrivanju konteksta. Arhivsko gradivo Postaja DIVA sproti dopolnjuje, s pogovori in predstavitvami pa celostno razkriva kontekst delovanja posameznega umetnika, umetniškega dela ali umetnostnega obdobja.

Materiali iz fizičnega arhiva so na ogled v prostorih SCCA-Ljubljana, v Projektni sobi na Metelkovi 6 v Ljubljani, kjer potekajo tudi interni posveti z umetniki in umetnicami, ki se jih tematika arhiviranja sodobne video umetnosti tiče neposredno.

Postaja DIVA pa je že gostovala onkraj svojega matičnega prostora. V mariborskem Kinu Udarnik se predvajajo retrospektive posameznih avtorjev in tematski/žanrski izbori, zlasti video filma in dokumentarnega videa, spremljajo pa jih pogovori z umetniki, kuratorji in teoretiki; na mednarodnih seminarjih pa se sprašujemo o delovanju in povezovanju AV arhivov. Najbolj celostno in s prikazom arhivskega delovnega procesa je Postaja DIVA gostovala kot razstavni projekt v Galeriji Škuc junija 2009. Po uspešni razstavi je zbudila interes številnih institucij za sodobno umetnost iz sosednjih držav, ki jo obravnavajo kot zanimiv model urejanja in skrbi za avdiovizualne materiale, tako s tehničnega kot vsebinskega vidika. Do sedaj se je leta 2009 predstavila na festivalu Ars Electronica v Linzu, na festivalu MediaScape v Novigradu, v Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki, na festivalu VideoSpritz v Trstu, v okviru razstave Blickmaschinen v Kunsthalle (Műcsarnok) v Budimpešti; leta 2010 v Mestni galeriji Nova Gorica, Townhouse Gallery v Kairu, Kulturnem inkubatorju v Mariboru, v ljubljanski Galeriji Vžigalica v okviru seminarja Kako povezovati vsebine AV arhivov? in v Mestni galeriji Arsenal v Poznanu na Poljskem; leta 2011 na festivalu Ars Electronica v Linzu, v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, v LUX-u v Londonu, K2 Contemporary Art Center v Izmirju in na festivalu Cmakajne v Cerknem.

Postaja DIVA je tudi partnerski arhiv mednarodne platforme GAMA (Gateway to Archives of Media Art), ki povezuje sorodne evropske video/medijske arhive ter jim omogoča večjo vidnost in širšo dostopnost

Objava spletnega mesta ali t.i. "launch" je vse sodelavce zgolj zaključek procesa prve sistematizacije obširnega AV gradiva, ki je zdaj javno dostopno na spletu. Sledijo nove faze procesa, zlasti vsebinskih dopolnitev in tehnoloških izboljšav. Zavedamo se, da je ena temeljnih lastnosti živih arhivov, kot je tudi naša Postaja DIVA, stalen stik z umetniško produkcijo in iskanje najustreznejših tehnoloških rešitev za spletno in fizično arhiviranje sodobne umetnosti.

Več: www.e-arhiv.org/diva

5. Fotoarhiv

6. Poročilo

7. Objave v medijih

8. Kolofon

Koncept seminarja: Barbara Borčić, Ida Hiršenfelder
Umetnik: Dan Oki
Predavatelja: Benjamin Cook (LUX, London), Andrej Pezelj
Spletna dokumentacija: Vesna Bukovec
Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana
Projekt so podprli: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS, ERSTE Stiftung (kot del projekta Video obrat/A Video Turn)
Zahvala: Jurij Krpan s sodelavci (Galerija Kapelica/Zavod K6/4)

Erste Stiftung

 

 

 
Fokus

Ob nekem času,
na nekem mestu

(iz video arhiva
Postaja DIVA)

Noč kratkih filmov:
21. 12. 2017, ob 22.30

Slovenska kinoteka
Vstop prost!

Iskanje
Zgodilo se je

Meditacije
tajvanskega videa

1. 8. 2017
Projektna soba SCCA

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si