Neki piše

2. 3.–2. 4. 2017
Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana

Bojan Mijatović, neki piše, 2013

Na odprtje razstave vabimo v četrtek, 2. 3. 2016, ob 19. uri.

Umetniki in umetnici: Bojan Mijatović, Horrid Habits, Leon Zuodar, Maks Bricelj, Mina Fina, Nevena Aleksovski

Kuratorka razstave: Lara Plavčak
Svetovalec: Miha Kelemina

Pri pripravi in izvedbi razstave so sodelovale tudi udeleženke 16. leta Sveta umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje.

SPREMLJEVALNI PROGRAM

Javno vodstvo po razstavi in predstavitev publikacije
Sreda, 15. marec, ob 18. uri
Po razstavi bo popeljala kuratorka Lara Plavčak, ki bo uvodoma nekaj besed namenila tudi zinom sodelujočih umetnikov in umetnic. Obenem bomo predstavili ob razstavi izdano publikacijo.

---

Vodstvo po razstavi za študente
Ponedeljek, 20. marec, ob 14.30
Študente in študentke Oddelka za likovno umetnost mariborske Pedagoške fakultete je po razstavi vodila kuratorka Lara Plavčak.

---

Tiskarska delavnica umetniškega plakata
Sobota, 25. marec, od 9.30 do 16. ure
Na delavnici se bodo udeleženci lahko preizkusili v tehniki ročnega tiskanja umetniškega plakata. Delavnico bo vodil kaligraf in tiskarski mojster Marko Drpić. Več o delavnici in prijavi v najavi razstave.

---

Na razstavi bo v stalnem prodajnem kotičku galerije mogoče kupiti tudi dela avtorjev, sodelujočih na razstavi.

• Neki piše
• Dela na razstavi
• Fotogalerija
• Publikacija
• Življenjepisi umetnic in umetnikov
• Gradivo za medije
• Objave v medijih
• Kolofon

NEKI PIŠE

Skupinska razstava Neki piše je drugi projekt Zavoda SCCA-Ljubljana v galeriji Vodnikove domačije, ki raziskuje kombinacijo pisanega besedila in podobe v sodobni likovni produkciji. Vključevanje pisane besede v umetniško delo je v zgodovini umetnosti prisotna, danes pa pogosta in posebej privlačna umetniška praksa, saj ustvarja hkratno in izmenično branje besedila in podobe. Na ta način se v dvoumnostih sopostavitev množijo pomeni ali v neposrednosti napisane izjave fiksirajo vsebine samega dela, gledalcu oziroma gledalki pa ponujajo vrsto interpretacij.

Na razstavi sodelujoči umetniki Bojan Mijatović, Horrid Habits, Leon Zuodar, Maks Bricelj ter umetnici Mina Fina in Nevena Aleksovski v svojem delu že več let prek raznolikih pristopov preiskujejo združevanje besedila in podob kot eno izmed avtorskih načinov ustvarjanja. Ukvarjajo se z risbo, grafiko, sliko, fotografijo, asemblažem, nekateri z intervencijami in instalacijami posegajo v prostor ali ustvarjajo v medijih knjige umetnika in zina. Prav tako je raznovrstna konkretna raba besedila v njihovi aktivnosti ter odnos med besedilom in celoto, ki nastane. Pri določenih delih gre za napise, ki podobo razlagajo, dopolnjujejo, ji kontrastirajo, pri drugih podoba skorajda ilustrira besedilo ali pa med obema ne obstajajo neposredno jasne vezi. Uporabljena besedila so citati, pesmi, besedne igre, asociacije, vzkliki, preklinjanja, dnevniški zapisi, najdeni napisi, posamezne besede, krilatice in druga retorična sredstva, ki ustvarjajo paleto podtonov, vse od ironije, humorja, paradoksa do melanholije in intime. Napise lahko beremo v angleščini, ki se kaže kot univerzalna in nevsiljivo neposredna, v slovenščini, ki je kdaj žmohtno narečno, slengovsko ali pogovorno zaznamovana, a tudi v srbščini, hrvaščini, italijanščini idr. Obenem variirajo izpostavljenost in umeščanje besedila v samo kompozicijo (od paralelizma besedila in podobe do skoraj stripovsko zastavljenih zgodb), izpostavljanje/zakrivanje besed, raba umetelne ali ekspresivne kaligrafije, zanemarjanje pravopisa in berljivosti, usmerjanje pozornosti, plastenje pripovedi, vsebin in branj, ki razkrivajo individualno in kulturno identiteto avtorjev ter bralcev.

Vodilo v izboru del za razstavo je bila čim bolj pestra predstavitev tovrstnega ustvarjanja, kmalu pa se je kot naslov, ki bi vsaj približno povezal širok in nikakor enoznačen nabor prakse podobe, ob/pod/nad/čez katero nekaj piše, ponudil napis na delu sodelujočega fotografa Bojana Mijatovića neki piše.

Bojan Mijatović (1989) klasične konvencionalne smernice fotografije nadgrajuje z eksperimentalnimi, razbremenjenimi in šaljivimi prijemi. Avtorske, včasih kolažirane, fotografije opremi s podnapisi in naslovi, ki so lahko nenavadno specifični glede na splošno dogajanje na fotografiji ali pa so s podobo absurdno nepovezani in popolnoma izmišljeni. Na ta način manipulira z gledalčevo pozornostjo in dojemanjem fotografije, saj poskuša z vključevanjem besedila gledalca zaplesti v igro branja, ki ustvarja prijetno neskladje med branim in dotično podobo.

Horrid Habits  je umetniško ime slikarja Jake Vatovca (1989), ki ustvarja v raznih medijih, posebno zanimanje pa najde v temačnih motivih minljivosti življenja, zgodovini verovanj in vraževerij, percepcijah duševnega zdravja in obskurnih popkulturnih referencah. V njegovem delu besedilo soustvarja kompozicijo in je vedno pomembno povezano s podobo, četudi se morda na prvi pogled ne zdi tako. Avtorski zapisi ali filmski in drugi reciklirani citati v kontekstu podobe učinkujejo abstraktno ter s svojo poetičnostjo in pogostim figurativnim pretiravanjem usmerjajo k nizu interpretacij.

Slikar Leon Zuodar (1977) se posveča predvsem domenam risbe, grafike in slikarstva. Ustvarja vizualno bogata in živahna narativna platna, za katerimi pogostokrat tiči zgodba oziroma dogodivščina z resničnim ozadjem. Besedila premega govora, lastnih pomislekov, vzklikov in besednih iger se z distinktivno karikiranim, naivnim, navidezno impulzivnim slogom povezujejo v humornih in sarkastičnih situacijah, satiri in ironičnem pretiravanju. Prav takšno hipnost, neposrednost in komično nerodnost avtor zaokroži s preprosto pisavo velikih tiskanih črk.

Slikar Maks Bricelj (1991) se ukvarja z različnimi mediji, od risanja do snovanja instalacij, pri čemer besedilni del vključuje v smislu lastnih zapisov, besednih iger, navideznih sloganov, najdenih listkov in embalaž vsakdanjih potrošnih produktov. Z rekontekstualizacijo besedil v svojem delu razširja pomene, kopiči nesmisle in gradi na spontanosti, slučajnosti, hkratnosti, asociativnosti in toku zavesti. Gledalec se branja loti v prostoru, kjer njegovo oko lovi razne napise in besedila, ki se v kaosu podob in slikovitosti objektov malone že skrijejo.

Vizualna umetnica Mina Fina (1978) v svojem delu raziskuje zlasti področja risbe, skice in grafike. V tem razvija lasten slog mehkih elegantnih potez, kombinacije črnin in plastenja materialov, črno-belih kontrastov, tekočih linij, šrafur in poetičnih, včasih melanholičnih motivov. Podobe asociativno združuje in dopolnjuje s pisanjem na steno v prostoru, pri čemer z zabrisanim avtorskim rokopisom ustvarja vzdušje osebnega in izpovednega. Navedki prihajajo iz njenih dnevniških beleženj, proze, poezije, glasbe in pripovedujejo o ljubezni, žalosti, odnosih in ranljivosti.

Slikarka Nevena Aleksovski (1984) je aktivna predvsem na področjih risbe, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov. Njeno risbo lahko označimo kot karakterni, intimistični, fragmentarni, dnevniški likovni zapis. Preprosto, grobo črtno risbo po asociativnih načelih včasih združi s posameznimi besedami ali krajšim besedilom, ki ga najde v verzih pesmi, citatih iz knjig ali osebnih beležk. Uporablja fonetsko zveneče, polne besede in prepoznavne trope, ki pa ne ilustrirajo podobe, ampak ustvarjajo vzporedne pomene ter dajejo pridih ironije, igre, humorja, melanholije in tesnobe.

Lara Plavčak

DELA NA RAZSTAVI

• Predstavitev del

FOTOGALERIJA

• Odprtje razstave
• Vodstvo po razstavi

PUBLIKACIJA

Skupinsko razstavo Neki piše smo pospremili z izdajo razstavnega kataloga, ki smo ga predstavili na javnem vodstvu kuratorke Lare Plavčak v galeriji Vodnikove domačije 15. marca 2017. Zasnovala in oblikovala ga je na razstavi sodelujoča umetnica in ustvarjalka umetniških (fan)zinov Nevena Aleksovski. V njem najdete obrazstavno besedilo, opise del na razstavi, fotografije postavitev na razstavi, kratke življenjepise umetnikov in umetnic ter odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili avtorjem in avtoricama o njihovi lastni umetniški praksi združevanja podobe in besedila.

Opise del so v sklopu seminarja iz pisanja pripravile udeleženke 16. leta Sveta umetnosti, šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje, Urška Aplinc, Maja Burja, Anabel Černohorski, Nika Ham, Ajda Ana Kocutar in Iza Pevec. Vprašanja o umetniški praksi združevanja podobe in besedila je pripravila in koordinirala Ajda Ana Kocutar. Publikacijo sta uredila Lara Plavčak in Miha Kelemina.

Katalog na spletu

ŽIVLJENJEPISI UMETNIC IN UMETNIKOV

Bojan Mijatović (1989) je končal študij fotografije na VIST Ljubljana. Je del ekipe organizatorjev festival fotopub v Novem mestu. Razstavljal je na številnih skupinskih razstava v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Kot samostojni avtor je razstavljal v Kinu Šiška, Domu kulture Kamnik, Drago F. Tinta in stari zapuščeni hiši.

Leon Zuodar (1977) je končal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani leta 2004. Leta 2005 je skupaj z Mihom Pernetom ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled in istoimensko zinovsko založbo, ki se navdušuje nad drugačno, marginalno in eksperimentalno risbo. Do danes sta izdala 23 publikacij, po večini zinov in nekaj risarskih knjižnih kompilacij ter zinovskih kataložnih pregledov razstav. Za svoje delo sta leta 2011 prejela nagrado skupine OHO. Samostojno se Zuodar ukvarja z risbo, grafiko in slikarstvom, v galeriji Hiše kulture v Pivki pa je soorganizator razstavnega programa in vodja grafičnega ateljeja ter od leta 2016 vodja zinovske čitalnice Zinko Tiček.

Horrid Habits je ime, pod katerim ustvarja Jaka Vatovec (1989). Leta 2016 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. Ustvarja v različnih medijih, od slikarstva, grafike, kolaža, mešanih tehnik do instalacije, dejaven pa je tudi na področju produkcije zinov. Razstavljal je na številnih skupinskih razstava v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Kot samostojni avtor je razstavljal v Hiši kulture v Pivki (2014), Kinu Šiška (2015) in Galeriji P74 (2017).

Maks Bricelj (1991) je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani leta 2016 končal študij slikarstva in se vpisal na podiplomski študij smeri kiparstvo. Ukvarja se s slikarstvom, fotografijo, risbo, oblikovanjem objektov, instalacijo, zanimajo ga tudi zvok in video ter nabiranje predmetov. Razstavljal je v okviru Univerzalnega ateljeja uličnih umetnosti (2014), na neodvisni razstavi študentov ALUO Vakuum (2015), Mesecu kulture v hostlu Celica (2016), na odprtem razstavnem prizorišču Južna v Tovarni Rog (2016) in v DobriVagi (2016).

Mina Fina (1978) je leta 2002 končala študij na Oddelku za vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem umetniškem delu raziskuje risbo, ilustracijo, animacijo in video ter prehajanje med temi mediji, velikokrat v končni obliki prostorske instalacije. Izdala je več izvirnih avtorskih publikacij, zinov in knjig umetnika. Je samostojna grafična oblikovalka, ilustratorka in vidžejka, članica oblikovalske skupine Ee, avdio-vizualnega kolektiva Your Gay Thoughts in neformalne umetniške skupine Riso Paradiso. Od leta 2008 redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v mednarodnem prostoru.

Nevena Aleksovski (1984) je leta 2008 diplomirala iz slikarstva na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, leta 2014 pa magistrirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Aktivna je na področjih risbe, slikarstva, ilustracije in umetniških fanzinov. Leta 2008 je prejela nagrado Akademije umetnosti Novi Sad za izjemne študijske dosežke. Za svoj umetniški fanzin je leta 2016 prejela glavno nagrado na natečaju ZINE VITRINE dvatwozwei. Večkrat je razstavljala samostojno, v sodelovanju z drugimi umetnicami in umetniki ter na raznih skupinskih razstavah v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Aktivna je tudi v pedagoškem delu, v galerijah ŠKUC in Alkatraz v Ljubljani. Je sodelavka feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore ter soorganizatorka umetniškega festivala recikliranja in DIY kulture Reciklart. Ilustrirala je zbirko poezije Ljubica Rolanda Barthesa pesnice Ane Makuc, ki je bila leta 2016 nagrajena z Veronikino nagrado. 

GRADIVO ZA MEDIJE

OBJAVE V MEDIJIH

• Kulturna panorama (prispevek Ize Pevec), intervju Ize Pevec z Laro Plavčak (od 45:30 do 53:20), Radio Slovenija III. program (ARS), 4. 3. 2017
• Svet kulture (prispevek Petre Tanko), izjava Petje Grafenauer (od 2:45 do 5:15), Radio Slovenija III. program (ARS), 2. 3. 2017
• In… ti?, Mestni napovednik (Pia Nikolič), Radio Študent, 2. 3. 2017
• Združevanje pisane besede in podobe v sodobni likovni produkciji, (Damjana Kolar), Mladina, 28. 2. 2017

KOLOFON

Tehnična podpora: Matjaž Ferenc
Oblikovanje vabila: Teja Ideja

Produkcija: SCCA-Ljubljana
Koprodukcija: Divja misel

Razstavo je omogočila: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

---

Informacije: Lara Plavčak, SCCA-Ljubljana (01 431 83 85) in dr. Petja Grafenauer, Vodnikova domačija (040 720 630)

Zahvale: Galerija Alkatraz, DobraVaga, Kino Šiška, Piera Ravnikar.