| 
             Ana Čigon 
              Vse moje štorije 
            9. 7.-30. 7. 2008  
              Galerija in frizerija Pop Planet,  Trubarjeva 41, Ljubljana 
            
			
			Obveščamo vas o kuratorskem projektu Maje Lozić,  asistentke Sveta umetnosti.			   
            
			
			"Eksperimentalni galerijski  prostor Pop Planet je namenjen razstavam mlajših, predvsem video  umetnikov, ki za začetek svoje profesionalne umetniške poti potrebujejo čim več  možnosti samostojne predstavitve svojih del. Eksperimentalni poudarjamo zato,  ker je sam kontekst Pop Planeta v smislu prostorskih in produkcijskih  pogojev ter svojega kratkega obstoja trenutno osredotočen predvsem na umetnikov  odnos s specifičnim galerijskim prostorom, na so-delovanje in predvsem zaupanje  vseh sodelujočih. V Pop Planetu se trudimo mladim umetnikom nuditi  priložnost za njihovo prvo samostojno predstavitev, hkrati pa se tudi sami  trudimo vzpostaviti trden razstavni poligon, ki bo v bodoče zagotavljal profesionalne  razstavne pogoje." 
			Pop Planet sta v začetku  letošnjega leta vzpostavili video umetnica Robertina  Šebjanič in kustosinja Maja Lozić.  
			
			Razstava Ane Čigon 
			         Slikarska dela Ane Čigon so s svojo raznovrstno figuraliko in težko opisljivo atmosfero grajena kakor  roman ali dramsko delo, v katerem predvsem s pomočjo lastne domišljije  odkrivamo prizorišča, protagoniste, stranske vloge ali vsebinske zaplete.  Umetnica očitno upodablja prizore iz (svojih ali tujih) osebnih mitologij, ki  jim dodaja nedoločljivi suspenz, ki naj ga prepozna vsak gledalec sam. Pomembno  vlogo pri njeni pripovedi imajo dimenzije platen in izbira ter način uporabe  slikarskega materiala, s čimer naglašuje različna vzdušja svojih zgodb, od  drame (Težki mrak), kontemplacije (Moja ljubljena), neskončne  abstrakcije (Okno) do vsakdanje, skoraj stripovske dinamike (Sonja). 
			         Razstava vključuje tudi videe, v  katerih v primerjavi s slikami avtorica raziskuje možnosti pripovedovanja. Prej  je to vlogo imela domišljija gledalca, tudi iluzija, v videih pa se zrcali  želja po konkretnejši izraznosti in predvsem miselni utemeljitvi. Video Ulikses je nastal na študentski izmenjavi v Dublinu, kjer sta z Brino Torkar posneli nekakšen antropološki dokumentarni kolaž tamkajšnjega vsakdana.  Nezlomljiva je kratka video zgodba o drevesni veji, prispodobi trdoživosti in  vztrajnosti. Video Anima ima kompleksnejšo in intimnejšo osnovo -  pripoveduje o vzajemnosti telesa in duha, predvsem pa o njuni borbi, kadar med  seboj nista kompatibilna. Gre za fuzijo občutij, ki jih avtorica raziskuje s  pomočjo filmskega kadriranja. Umetnica prizore v videu niza po skoraj  konstruktivističnem principu. Zelo analitično se loteva lastne psihe, ki jo  ponazarja z elementarnimi simboli. Video Avtoportret s posnetki  posameznih delov avtoričine bančne kartice zaključuje izbor z močnim ironičnim  pečatom. 
			         V delih Ane Čigon ne obstaja  osrednja tema ali značilna avtorska poteza, ki bi vsebinsko povezala njena  dela. Namesto tega vsako delo, bodisi slikarsko bodisi video, ponazarja  predvsem avtoričino osebno radovednost za raziskovanje in eksperimentiranje s  posameznimi temami, ki jo zelo neposredno deli z gledalcem. To lahko razumemo  kot romantično sledenje prvobitnemu umetniškemu poslanstvu  umetnika, ki "upodablja, kar čuti"  in "živi od navdiha". V dobi angažirane in konceptualne umetnosti,  multipliciranja idej in ponavljanja konceptov pa umetnikovo osebno čutenje  izgublja svoj pomen, da o materiji in estetski vrednosti ne govorimo. Pri  večini umetnikov najmlajše generacije, ki šele dobro zapuščajo varno  akademijsko konklavo, so ti prvinski izrazni vzdihljaji še vedno razpoznavni,  toda kmalu jih bodo morda zamenjali uniformirani umetniški vzorci. Kaj se jim v  današnjem času bolj obnese, bodo presodili sami.  
			           
			         
			Pop Planet je odprt vsak dan med  12.00 in 19.00, Trubarjeva 41, 1000 Ljubljana 
			Kontakt: robertina.sebjanic(at)gmail.com, majalozic(at)gmail.com 
			
			Iz medijev:  
			  Ida  Hiršenfelder, Eksperimentalni prostori, Dnevnik, 12. 7. 2008 
			 
			
         |