Marko A. Kovačič
Konstantinopolis za Katastropolis

9.-29. 10. 2008
Galerija Art.si
Židovska ulica 5, Ljubljana

Otvoritev v četrtek, 9. oktobra 2008, ob 19. uri

Na podlagi rezidenčnega bivanja v Istanbulu, ki se ga je po posredovanju SCCA-Ljubljana lani udeležil umetnik Marko A. Kovačič, bo v ljubljanski galeriji Art.si na ogled njegovo delo Konstantinopolis za Katastropolis.

Marko A. Kovačič:

"V zadnjih nekaj letih sem zašel v znanstvene vode, tako da sem pravzaprav že skoraj pozabil, da izhajam iz umetniških krogov. Trenutno se ukvarjam s plastosologijo, mlado vedo, ki raziskuje arheološko najdišče Katastropolis, v katerem so poleg bivališč našli tudi preživelo civilizacijo. Kot umetnik na rezidenčnem večmesečnem bivanju v Istanbulu (SantralIstanbul, september-november 2007) sem presenečen ugotovil, da se sledi te civilizacije raztezajo vse do Črnega morja, Bosporja in Zlatega roga.

Običajno nas fascinirajo podobe, ki se nahajajo v našem očišču, podobe, ki so nad očiščem, in podobe, ki so sistematično shranjene v raznih zbirkah. Podobe kot zavrženi predmeti pa našemu očišču neprestano uhajajo, našim očem so skrite, čeprav velikokrat nosijo mnogo različnih pomenov. Takšne predmete-podobe sem začel opazovati v Istanbulu, križišču in stičišču vzhoda in zahoda, mestu, ki me je navdušilo z raznolikostjo dediščine naše daljne preteklosti in še neartikulirane sedanjosti.

Pri raziskovanju mesta sem prevzel vlogo nekakšnega "sodobnega arheologa", ki sistematično raziskuje posamezne dele mesta in poizkuša med stvarmi, ki so jih tukajšnji prebivalci zavrgli, najti odgovor, zakaj v sodobni porabniški družbi toliko predmetov konča v smeteh ali odvrženih na cesti. Po istanbulskih ulicah in trgih sem zbiral predmete, ki so me pritegnili tudi zato, ker sem v njih prepoznal neko novo vsebino, možnost, da jih predelam in jim tako podelim nov pomen. Te najdene, predelane predmete-podobe občasno postavim na ogled v formatu instalacije in jim z video posnetki, ki sem jih sočasno posnel na svojih "raziskovalnih ekspedicijah", določim realen in simbolen kontekst.

Naša civilizacija ima veliko novih stvari, ker obnavljamo, recikliramo forme. Plastosi pa reciklirajo same stvari, novih imajo zelo malo. Nam torej preteklost teži pretežno z materialno vrednostjo forme, njim pa pretežno z materialno vrednostjo stvari same. Drugo je tole. Tako ljudje kot Plastosi se, če se znajdejo skupaj, vedno obnašajo praktično. To se pravi, kadar se srečajo, se vzpostavi med njimi določeno regularno razmerje. Obnašajo se po določenem vzorcu, pri čemer je tudi ignoriranje tak, nikakor ne nevtralen vzorec. Materialna vrednost preteklosti pomnožena z regularnimi razmerji pa je absolutna teža preteklosti. In veselim se že, da bom prav kmalu še v pristnejših odnosih z bitji, ki so se nam sprva zdela tako tuja in nenavadna."

Več:
www.markokovacic.org

Kontakt:
E-mail: marko.kovacic6@guest.arnes.si
Telefon: 00 386 31 563 971