| 
             Borut Savski 
Prenapete strukture 
            Razstava metaforičnih struktur/skulptur s spremljajočimi  pojasnili avtorja  
            Torek, 21. oktober 2008, od 21. ure dalje 
Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana  
				
             Obveščamo vas o projektu sodelavca Boruta Savskega, člana skupine za video arhiv. 
			 Borut Savski se je lani na povabilo SCCA-Ljubljana  udeležil umetniške rezidence v SantralIstanbul, kjer je sodeloval tudi pri  zaključni razstavi Svetloba,  razsvetljava & elektrika (Istanbul, november  2007). Delo, ki je nastalo na rezidenci, bo predstavljeno tudi v Ljubljani, v  okviru projekta Prenapete  strukture.  
		    	
			Borut Savski bo razstavil tri iz serije 'polipov'  (lahko tudi 'hobotnic'). Prva je bila zgrajena novembra lani v Istanbulu  (Turčija), druga v začetku letošnjega leta, tretja pa je letošnji projekt, ki  ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Slednji je tudi najbrž najbolj  zanimiv, saj uvaja nov princip in ima po njem projekt tudi naslov.  
			Predstavitev bo potekala v obliki hkratnega delovanja  strojev (struktur, skulptur, objektov, teles) in avtorjevega pripovedovanja o  zanimivih snoveh, na katere je v zvezi z omenjenimi objekti trčil.  
			
				Prenapete strukture (ali Utelešena metafora) 
			    Najnovejši projekt/objekt se dotika dokaj temeljnega  raziskovanja avtonomnih struktur/sistemov, predvsem mehanskih premikajočih se  organizmov. Gre za predhodno napete (= prenapete) in potem med seboj na poseben  način povezane elemente, ki v nadaljnjem prepletu tvorijo strukturo, na katero  se prenesejo vse (pre)napetosti posameznih elementov. Rezultat je zanimiv  kibernetski sistem, ki ima vgrajeno energijo (potencialno energijo) in celo  vrsto lastnosti, ki ga delajo 'bolj telesnega, bolj živega'.  
			    Iz fizike vemo, da se potencialna energija rada pretvarja v  kinetično (gibalno), kar je glavni motiv gradnje. Želja je bila, da se sicer  pogosto prisotno rotacijsko gibanje nadomesti z neko primarnejšo obliko  translacijskega. Seveda se nahajamo v domeni avtonomnih strojev, ki jim  popularno rečemo tudi roboti. 
			    Elektronski mehanizmi, ki gibljejo vse naprave, ki jih avtor  gradi, so analogni in grajeni po principih t.i. BEAM robotike (kratica druži  izraze: biologija, elektronika, estetika in mehanika). V osnovi pa velja, da  moment odločitve ni enoznačen, ampak je zaradi uporabe analognih elektronskih  komparatorjev, ki delujejo na robu odločitev, precej samosvoj.  
			    V zadnjem času je avtorju bila omenjena beseda 'fuzzy logic'  (Majda Gregorič) ali slovensko 'mehka logika' (Boštjan Leskovšek), kar v  precejšnji meri ustreza opisanemu. Drug izraz za mehko logiko je tudi analogna  logika. Ne le dve izključujoči stanji, ampak neskončno stanj. 
			    Obeti prenapetega principa gradnje so se kazali predvsem v  neke vrste mehanskih kvantnih stanjih. To so t.i. diskretni energijski nivoji  (ravnotežne lege), za ohranjanje katerih niso potrebni linearno povečani vložki  sile. Govorimo torej o neke vrste nelinearnem mehanskem sistemu.  
			    Čeprav se je Borutu Savskem zdela ideja originalna, pa se je  pokazalo, da vendarle ni čisto tako. Ponovno se je izkazalo, da je šlo za reinvencijo.  Avtor je trčil ob angleško skovanko 'tensegrity' (kombinacija: tensional  integrity; celovitost, enotnost s pomočjo napetosti). In tudi ta zgodba je ena  bolj zanimivih. Besedo je v petdesetih letih skoval kultni arhitekt Buckminster  Fuller, avtor koncepta pa je ameriški kipar Kenneth Snelson, ki je na ta način  gradil svoje skulpture; najbolj znana je 19-metrski Needle Tower (1968).  Fuller je princip napetostnega ravnovesja tesno povezal z besedo sinergija, ko  dve ali več nasprotujočih si sil dosežejo stopnjo ravnotežja med notranjimi  napetostmi in ukloni. O principu je povedal, da ne gre za nasprotujoče si,  ampak za sodelujoče učinke (komplemente), ki so vedno hkrati prisotni: principi  potisni in povleci, pritiska in uklona, privlačenja in odbijanja.  
			    Da je zadeva pomensko izjemno prenosljiva, govori tudi  dejstvo, da si je besedo 'tensegrity' sposodil tudi pisatelj Carlos Castaneda  za svoje kultne magične zgodbe. Za Castanedo je princip vsakodnevna umetnost  prilagajanja svoji lastni in energiji drugih na način, ki prispeva k celoti  skupnosti, ki jo tvorimo.  
			      
			    
			    Več: 
                
                  
         |