Jurij Krpan s Polono Tratnik
Pogovor in participatorna akcija
Četrtek, 17. 6. 2010 ob 20.00
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
"Vloga Galerije Kapelica ni le v izbiranju umetniških projektov, ki bodo predstavljeni v letnem programu ali zgolj v odmerjanju časa temveč predvsem v tem, da bi kot produkcijska hiša kolikor se le da aktivno sodelovala pri ustvarjanju boljših pogojev za umetniško produkcijo. Glede na to, da Kapelica prostorsko oz. infrastrukturno ne more ponuditi ateljejev, rezidenčnih uslug in svojega materiala kot bi ga prava produkcijska platforma lahko, si v procesu nastajanja posameznih umetniških del prizadevamo ustvariti pogoje za delu najbolj primerno predstavitev.
Da bi bolje razumeli nastajanje umetniških projektov, ki smo jih uvrstili v letni program Kapelice smo v preteklosti večkrat poskusili z organizacijo internih predstavitev s katerimi bi v neformalnih prezentacijah tekočega umetniškega ustvarjanja izmenjevali informacije in izkušnje, se poučili o obstoječih spremljevalnih diskurzih in glasno razmišljali o možnih oblikah končnih predstavitev. Taka skupinska srečanja so se zaradi različnih razlogov pokazala kot manj uspešna, zato v Kapelici večino pripravljalnih srečanj izvedemo individualno.
S Polono Tratnik smo v Galeriji Kapelica začeli sodelovati že pred njeno prvo razstavo v Kapelici leta 2000 in tako traja že več kot deset let. V procesu spremljanja njenega dela smo v Kapelici (poleg običajnih galerijskih uslug) taktično predstavljali tudi druge umetnike in skupine iz mednarodnega prostora in s tem aktivno ustvarjali pogoje za razumevanje ustvarjalnega področja; to je biotehnologij, ki si jih je za način svojega izraza izbrala Polona.
S Polono Tratnik bomo v Projektni sobi predstavili njeno delo in se pogovarjali o posebnostih, ki jih je potrebno poznati za razumevanje le-tega. Govorili bomo o strateških dispozicijah v svetu umetnosti kakor tudi o ključnih povezavah z znanstvenimi inštitucijami in specializiranimi strokovnjaki. Dotaknili se bomo nekaterih teoretskih in praktično-tehničnih aspektov njenega dela tako, da bodo obiskovalci lahko sodelovali tudi sami."
Jurij Krpan
|
Jurij V. Krpan (1961)
V času študija na ljubljanski Šoli za arhitekturo je razstavljal svoje konceptualne in raziskovalne arhitekturne študije v galerijskih produkcijah. S svojim ZAVODOM 3A je na samostojnih razstavah in kot udeleženec arhitekturnih festivalov gostoval po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Italiji in Portugalski. V svojem stanovanju je v koprodukciji z galerijio ŠKUC vodil razstavni salon manjših formatov. Leta 1995 je diplomiral na Ljubljanski Šoli za Arhitekturo. Na iniciativo Študentske organizacije univerze v Ljubljani vzpostavi Galerijo Kapelica, ki jo vodi do danes. Kot kustos in selektor sodeluje na več domačih in mednarodnih festivalih, največji mednarodni produkciji do danes so organizacija in umetniško vodstvo slovenskega pavilijona na 50. Beneškem bienalu leta 2003 in konceptna galerija Cosinus v stavbi Evropske komisije v Bruslju. Septembra 2008 je na Ars Electronici v Linzu kuriral samostojno predstavitev umetniškega profila galerije Kapelica (Featured Art Scene). Od leta 2004 do 2009 kot direktor oddelka za umetnost pri Bienalu mladih Evrope in Mediterana (Bruselj) skrbi za izboljšanje umetniške ravni Bienala. V okviru te organizacije je uredil knjigo (ORIGINAL - 100 important BJCEM artists) o umetniški relevantnosti bienala ob njegovi dvajsetletnici. Leta 2006 je bil kustos Trienala sodobne slovenske umetnosti v Moderni galeriji v Ljubljani.V koprodukciji Galerije Kapelica in projekta Cosinus s projektom Ekologija Tehno uma predstavlja diskurz sodobne raziskovalne umetnosti v mednarodnem prostoru. Leta 2010 je sodeloval v žiriji festivala Ars Electronice za nagrado Zlata Nike v kategoriji Hibridne umetnosti, prav tako je kot žirant festivala Share v Torinu sodeloval pri izboru sodelujočih umetnikov. Jurij Krpan predava o umetniškem profilu galerije Kapelica v Sloveniji, predvsem pa v tujini.
Že v svojih arhitekturnih raziskovalnih projektih se je ukvarjal s semantiko umetniških potez v produkciji zidave, v svojem galerijskem delu pa le še stopnjuje poudarjanje pomenjanja umetniških del in njihovo taktično poseganje v sodobno družbo. Fokus v produkciji Galerije Kapelica je že od vsega začetka na umetniško produkcijo, ki si je polje znanosti in tehnologije vzela za predmet svojega dela. V Kapelici so gostovali vsi najpomembnejši akterji na svetu (Stelarc, Marcel-li, Survival Research Laboratories, Peljhan, Senclie, De Marinis...). Kapelica je v Sloveniji in širše utirala prve korake že na področju znanosti skozi umetnost (Symbiotica, De Menezes, Orlan, Tabar, Tratnik, ...) in del, ki izhajajo iz tematiziranja človeške telesnoti (O.Kulik, V.Delimar, R.Athey, Franko B, Eclipse, ...). V galeriji se zavzema za dekonstrukcijo priviligiranega statusa galerije kot 'bele kocke' in za kombiniranje umetniških izrazov, kjer ima prednost pomenjanje. Galerijo za sodobne raziskovalne prakse potemtakem ne razume kot rekreativni in kontemplativni prostor za utrujene množice, temveč kot raziskovalno in testno platformo za aktivno produkcijo in investiranje pomenov in preizpraševanje vrednot v realnosti sodobne družbe.
|
Polona Tratnik (1976, Slovenj Gradec)
Doc. dr. Polona Tratnik je leta 2007 doktorirala na UP Fakulteti za humanistične študije iz filozofije in teorije vizualne kulture in leta 2008 na UP za doktorat na prejela Bartolovo nagrado. Leta 2001 je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani iz kiparstva, kjer je leta 1999 tudi diplomirala iz slikarstva. Leta 1995 je po uspešno končanem šolanju na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani maturirala. Za strokovno delo je prejela več nagrad (Zlata ptica 2005, za delo v vizualni kulturi, 2006; študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo, 2000; Rotary Club za kiparstvo, 2001; nagrado Spletno Pero za kratko prozo, 2005; nagrado Preglej za dramsko besedilo Čakalnica). Leta 2009 je bila nominirana za nagrado Prešernovega sklada RS. Med doktorskim študijem je prejemala štipendijo Ministrstva za kulturo RS za posebno nadarjene študente za deficitarni poklic likovne kritičarke.
Kot ustvarjalka in organizatorka umetniških prireditev deluje v domačem in svetovnem prostoru že od leta 1997. Sodelovala je na številnih kulturnih prireditvah svetovnega formata: Ars Electronica (Linz, 2008), Accidentes Controlades (Mexico City, 2008), Bios 4 (Sevilija, 2007), Vit<a>rti (Antwerpen, 2007), In Vivo in Vitro (Atene, 2006), Biennial for Electronic Arts (Perth, 2004), L'Art Biotech (Nantes, 2003) idr. Je ena od svetovnih pionirk bio umetnosti. Umetniško ustvarjanje se pri tem prepleta z znanostjo, še zlasti z biotehnologijo. Leta 2005 je bila umetniška vodja mednarodnega festivala sodobne eksperimentalne umetnosti Break 2.3, v okviru katerega je organizirala tudi mednarodni znanstveni simpozij New species in uredila istoimensko monografijo. Leta 1998 je v okviru Sveta umetnosti SCCA opravila tečaj za kustose in so-kurirala projekt Obiskovalci / Posjetioci (1999). Leta 2005 je v okviru zavoda Artreflect kurirala razstavo Zeleno, ki te ljubim zeleno na gradu Kodeljevo.
Na osnovi povabil je o sodobni umetnosti predavala na več vidnih mednarodnih univerzah po svetu: Universidad Nacional Autónoma de México (UNAM, Mexico City), Capital Normal University v Pekingu, University for Political Sciences Beijing, University of Science and Technology of China, Univerza v Beogradu, Tehnološko-metalurška fakulteta Beograd in University of Art and Design Helsinki Taik. Redno sodeluje na mednarodnih konferencah in kongresih za estetiko: Art and Science (UNAM, Mexico City, 2009), VII. Mednarodni kongres za estetiko, Ankara (2007), III. Sredozemski kongres za estetiko, Portorož (2006), Philosophy of Art and Literature: China/Slovenia, Slovenia/China (SDE, UP FHŠ, 2009), Art, Subversion, and Madness (SDE, ZRC SAZU, 2008), Aesthetics in Slovenia (SDE, Škuc, 2007), Filozofija umetnosti in literature: Kitajska/Slovenija, Slovenija/Kitajska (SDE, FHŠ, 2009) idr. Redno objavlja prispevke o umetnosti in predava tudi po kulturnih ustanovah (predavala je v UGM, v Pekarni, v Umetnostni galeriji Slovenj Gradec, Moderni galeriji itd.).
Trenutno izdaja znanstveno monografijo Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih pri založbi Goga (zbirka Anagoga), v letu 2009 je izdala znanstveno monografijo Konec umetnosti – genealogija modernega diskurza: od Hegla k Dantu. V letu 2010 izdaja znanstveno monografijo Transumetnost: in vivo, ki je posebej posvečena povezovanju umetnosti in znanosti na področju biotehnologije. Uredila je monografije Art: Resistance, Subversion, Madness, Prostori umetnosti, Break 2.3. Nove vrste. Je članica uredniškega odbora za znanstvene publikacije pri založbi Goga (Anagoga), je področna urednica za sodobne umetnosti in antropologijo kulture pri reviji Monitor ZSA, delala je kot urednica pri revijah Likovne besede in Horizonti. Je znanstvena sodelavka na UP ZRS in docentka za filozofijo kulture na UP FHŠ, kjer predava na vse treh študijskih stopnjah pri več predmetih (Oddelek za kulturne študije). Na UP FHŠ je organizirala več kulturnih prireditev in več let vodila filmski krožek. Dela na postdoktorskem raziskovalnem projektu Kritiške, odporniške in aktivistične strategije v sodobni umetnosti in kulturi (UP ZRS) in je vodja projekta Problemi filozofske epistemologije medkulturnosti (analiza kitajske modernosti in sodobnosti) na UP FHŠ. V letu 2010 raziskovalno sodeluje pri projektu CMEPIUS (prek UP ZRS) in sicer se bo udeležila raziskovalnega gostovanja na Norveškem. Od 2005 je sekretarka Slovenskega društva za estetiko, ki je društvo v javnem interesu; od 2001 je članica izvršnega odbora in od 2000 aktivna članica – vse od 2001 so-organizira vsaj po en znanstveni kolokvij letno. Leta 2006 je bila članica organizacijskega odbora III. Mediteranskega kongresa za estetiko (organizacija: SDE in UP FHŠ, Portorož).
Sodeluje pri projektih profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008–2011 (projekt ESS), in sicer na področju socialnih in državljanskih kompetenc pri projektu, ki ga koordinira Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (tematski sklop Spodbujanje medkulturnega dialoga), in pri programu Kulturna zavest in izražanje (področje filmske umetnosti) v sklopu projekta, ki ga koordinira UP Pedagoška fakulteta (vključevanje kulturne vzgoje v izvedbene kurikule in dvig ravni kulturne pismenosti v povezovanju s kulturnimi ustanovami). Je soorganizatorka humanistične poletne šole META10, UP FHŠ, koordinatorica sklopa za filozofijo.
Kot kandidatka Ministrstva za kulturo je članica Razširjene medpredmetne skupine za kulturno-umetnostno vzgojo na Zavodu za šolstvo RS, in sicer za področje intermedijske umetnosti.
Več: www.ars-tratnik.si
Studio 6 v letu 2010
Pogovor Jurija Krpana s Polono Tratnik je prvi v seriji letošnjih dogodkov Studia 6. 22. junija sledi soočenje Nevenke Šivavec z Andrejo Džakušič, v novembru pa napovedujemo pogovor Andreja Medveda z Emerikom Bernardom.
Studio 6 je za fokus leta 2010 izbral dolgoročno sodelovanje kuratorja z umetnikom. Zanimajo nas tisti odnosi med vpletenima stranema, ki so utemeljeni na kontinuiranem spremljanju umetniške prakse in kot taki vzpostavljajo osnovno platformo kuratorskega delovanja, ki temelji na dolgoročno zastavljeni izmenjavi (informacij, mnenj, zagat, znanj …) med obema vpletenima stranema – umetnikom in kustosom.
Studio 6 v letu 2010 podpirata Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
[Objavljeno: 11. 6. 2010]
|