Postaja DIVA in Videospotting
Konstante in kontinuitete
Predstavitev in video projekcije
Sreda, 20. 3. 2013, ob 18. uri
Društvo prijateljev zmernega napredka
MKSMC (Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski
in medgeneracijski center),
Gregorčičeva 4, Koper
SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana je model majhne, fleksibilne organizacije s kompleksnim programom, ki ga sestavljajo produkcija, podpiranje in posredovanje inovativnih umetniških in interpretativnih praks v sodobni umetnosti. Vseskozi delujemo celovito in zaokroženo: ustvarjamo, raziskujemo in razvijamo pogoje za delovanje umetnikov, kustosov, teoretikov in praktikov na področju sodobnih umetnosti.
Sodelavci SCCA, Barbara Borčić, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Saša Nabergoj, smo za dogodek pripravili program predstavitev in projekcij. Najprej bomo predstavili tri programske sklope: šolo za kustose in kritike Svet umetnosti, podporni spletni portal Artservis in Postajo DIVA, pionirski model ohranjanje slovenske sodobne umetniške video in novomedijske produkcije.
Prav za to priložnost smo pripravili novi video program Konstante in kontinuitete, na ogled pa bosta tudi video esej o arhiviranju z naslovom Diva v Galeriji Škuc in naš mobilni arhiv – Artservisov kovček.
Naša vitalnost in aktualnost izhaja iz tega, da se kot posamezniki o svojem delu nenehno na novo sprašujemo. Prav zato bomo posebej veseli obiska in vprašanj občinstva.
Dobrodošli.
PREDSTAVITVE
Svet umetnosti, delavnica Miška Šuvakovića v Projektni sobi SCCA, 2012. Foto: arhiv SCCA-Ljubljana
Svet umetnosti, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti, je začel delovati leta 1997 iz potrebe po teoretičnem in praktičnem izobraževanju na področju sodobne vizualne umetnosti. Postali smo edini celostni izobraževalni program v Sloveniji (in okolici), ki prihodnje strokovnjake uči veščin in metod za kuratorsko, kritiško in teoretsko delo. Dvoletno izobraževanje za kustose in kritike obsega predavanja, seminarje, delavnice, raziskovalno delo, module o praktičnem delu kustosa in študijske ekskurzije, pripravo zaključne razstave, pisanje kritik pod mentorskim vodstvom, obiske ateljejev in srečevanja s kustosi, umetniki, teoretiki in pisci.
Osnovno poslanstvo spletnega portala Artservis je informiranje in svetovanje. Artservis brezplačno pomaga vsem, ki delujejo na področju sodobnih umetnosti (samozaposleni, društva in zavodi). S svojo dejavnostjo zapolnjuje vrzel na področju posredovanja informacij, nasvetov in izmenjave izkušenj. Artservis je nepogrešljiv pobudnik in partner v prizadevanjih za izboljšanje razmer v kulturi in položaja vseh samozaposlenih v kulturi. Artservisova zbirka ta prizadevanja predstavlja z umetniškimi dela, zlasti videi. Zbirka je našla svoje "zatočišče" v mobilnem kovčku, po katerem bodo obiskovalci lahko sami "pobrskali".
Postaja DIVA je spletni in fizični arhiv video in novomedijske umetnosti, ki ga SCCA razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja video in novomedijske umetnosti. Vsebuje že več kot tisoč enot avtorskih, dokumentarnih in glasbenih video del umetnikov, umetnic in skupin iz slovenskega prostora v razponu od leta 1969 do danes. Arhivsko gradivo Postaja DIVA sproti dopolnjuje, s pogovori in predstavitvami pa celostno razkriva kontekst delovanja posameznega umetnika, umetniškega dela ali umetnostnega obdobja.
PROJEKCIJE IN VIDEOSPOTTING
DIVA v Galeriji Škuc
Video esej, avtorica: Nika Grabar, dolžina: 16 minut, produkcija: SCCA-Ljubljana, 2009
Postaja DIVA se je prvič celostno predstavila v galerijskem prostoru leta 2009. Razstavna predstavitev je obsegala vse segmente aktivnosti, ki jih danes izvaja sodoben arhiv, od zbiranja in restavracije gradiva, priprave promocijskih video programov do mednarodnega povezovanja. Na vprašanje, kaj sodobni arhiv sploh je in kaj je njegova vloga, v videu odgovarjajo sodelavci DIVE in mednarodni strokovnjaki.
Konstante in kontinuitete
Video program, kurator: Andrej Pezelj, dolžina, 54 minut, produkcija: SCCA-Ljubljana, 2013
Zgodovina se vedno opira na stoletja ali desetletja. Časovni bloki ji torej služijo za boljšo orientacijo. Pri tem pa pozabljamo, da bi bila tudi brez uvedbe gregorijanskega koledarja osemdeseta leta dvajsetega stoletja čisto drugačna. Kako potem lahko govorimo o videu osemdesetih let?
Navajeni smo namreč, da v vsakem video delu iz tega obdobja vidimo nekakšno esenco desetletja. A vprašanje je, ali sploh obstaja neka skupna značilnost, nekakšna rdeča nit, ki bi bila tipična samo za določeno desetletje, ali pa gre zgolj za posploševanje zgodovinskega pogleda.
Kakšna so torej video dela iz osemdesetih? Na to vprašanje ne želimo odgovoriti, temveč bomo poskusili demistificirati idejo o specifični estetiki videa tega desetletja. S programom želimo pokazati kar se da heterokliten izbor videov, ki prikazujejo, da so se osemdeseta leta ukvarjala s problemi, ki so podobni današnjim. Ljudje so se borili z ekološkimi izzivi, soočali so se s stanovanjskimi zagatami, pri tem pa so našli čas tudi za razmišljanje o modi in produkciji lepih video del.
Sedanjost osemdesetih ne obstaja, prihodnost je tista, ki je te raznolike prakse razvrstila glede na njej primerne skupne imenovalce.
UMETNIKI IN DELA:
- Neven Korda, Zemira Alajbegović (ZANK / Borghesia), Divja horda, 5’40’’
FV Video / ŠKD Forum, 1984
- Polona Sepe, Moja mora stanovanjskega izvora, 11’26’’
ATV/Brut*, 1987
- Janez Jordan, Alen Ožbolt (V.S.S.D.), She was what he had missed, 11’23’’
Škuc – Forum, 1986
- Damijan Bogataj, HE Trebuša – nova ekološka katastrofa, 12’49’’
ATV/Brut*, 1987
- Nada Vodušek, Ema Kugler, Jane Štravs, Nostalgični izrez, 7’56’’
Marijan Osole - Max, Brut, 1985
- Goran Devide, Sovražnik, 4’28’’
Škuc-Forum, 1984
*Posebno mesto je video produkciji v osemdesetih namenjal promocijski program za prvo slovensko alternativno televizijo ATV, realiziran v studiu Brut leta 1987. ATV žal nikoli ni začela resnično delovati.
Dogodek smo pripravili s pomočjo Arijane Markučič in s podporo Društva prijateljev zmernega napredka. Iskrena hvala.
Več: www.dodogovor.org
[Objavljeno: 13. 3. 2013]
|