Knjižnica
Arcticae horulae ali
Pepelke materinega jezika
ponovno vabljene na ples

Alenka Pirman: Zbrana dela. Postavitev projekta Arcticae horulae.
8. 11. 2014-1. 3. 2015 MGLC, Ljubljana. Foto: arhiv MGLC.

Zanimanja za Arcticae horulae, projekt zbiranja nemških izposojenk v slovenskem jeziku umetnice Alenke Pirman, nikoli ne zmanjka. Do 1. marca 2015 se Arcticae horulae predstavljajo na pregledni razstavi Alenke Pirman Zbrana dela v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani.

Ko pa smo leta 2005 odprli e-arhiv projekta Arcticae horulae in elektronsko izdajo slovarja, si nismo predstavljali, da bo imel slovar nemških izposojenk tako plodno nadaljevanje. Slovar je vzbudil zanimanje tudi pri nemško govoreči ameriški doktorici paleontoloških znanosti, poliglotki in ljubiteljici slovenskega jezika, Rosemarie C. Baron-Szabo. Leta 2012 je SCCA–Ljubljana obvestila, da kot ljubiteljska zbirateljica besed pripravlja slovar nemških izposojenk, ki bo posamezno nemško izposojenko razlagal ne le z nemškim etimološkim virom in slovenskim pomenom, ampak tudi s prevodom v angleščino. Slovaropisja se je lotila tako kot svojega znanstvenega dela – s paleontološko natančnostjo in brskanjem plasti za plastjo. Eden od ključnih virov za njen slovar je bil tudi slovar Alenke Pirman. Iz Arcticae horulae je vključila okrog devetdeset odstotkov gesel, pri čemer se je seveda zavedala, da so v Arcticae horulae slovarska gesla pomanjkljivo sestavljena. Leta 2014 je v samozaložbi izdala slovar Germanisms in the Slovene language, ki obsega kratko zgodovino razvoja slovenskega knjižnega jezika, slovar germanizmov, njihov nemški izvor in razlago v angleškem jeziku s primeri rabe. Tudi ta slovar je izšel s kataložnim zapisom o publikaciji pri NUK-u.

Oba ljubiteljska slovarja pa še naprej spodbujata debate o jezikoslovnih vprašanjih. Jezikoslovci v razpravah in jezikoslovnih glasilih opozarjajo na napačne etimološke razlage, sprašujejo pa se tudi, kdo naj sploh piše slovarje. Projekt Arcticae horulae pa je naredil še en korak dlje. Alenka Pirman je s potvarjanjem pomenov, s travestijo, parodijo in z izmišljanjem novih besed, zavajanjem geselskega iskanja, predvsem pa z anekdotičnim prikazom rabe besed prispevala k temu, da se sprašujemo tudi o vlogi institucij in umetnikovi odgovornosti.

Tudi novinarji so Alenki Pirman in njenemu posnemanju znanstvenega diskurza in poze raziskovalca namenili veliko pozornosti. V intervjuju za Poglede (14. januar 2015), ki ga je spodbudila njena pregledna razstava, umetnica pravi, da se je njena generacija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja soočila z nemočjo svoje umetniške izjave. Delovanje v okviru institucij (četudi fiktivnih) pa je umetnikom omogočilo pridobiti izgubljeno moč. V času pregledne razstave je Alenka Pirman tako ponovno vzbudila zanimanje za svoje delo in projekte, ki so vzpostavljali kritičen in parodičen odnos do umetnostnega sistema, pa tudi znanosti in družbe nasploh. V intervjujih za Delo, Poglede, Radio in Televizijo Slovenija pa mnogo vprašanj odpira prav projekt Arcticae horulae.

Alenka Pirman: Zbrana dela. Postavitev projekta Arcticae horulae.
8. 11. 2014-1. 3. 2015 MGLC, Ljubljana. Foto: arhiv MGLC.

Vabimo vas, da si do 1. marca ogledate razstavo Zbrana dela v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in da obiščete spletni arhiv, ki je dokumentiral dolgoletno ljubiteljsko zbiranje nemških izposojenk v slovenskem jeziku ali, kot jih je poimenoval Rastko Močnik, "zablodeli izrazi – Pepelke materinega jezika, ki so dobre za delo, a ne smejo na ples". Če vam bodo Alenkina dela vzbudila še več vprašanj, pa prisluhnite ali preberite katerega od intervjujev z umetnico. Marsikaj je razkril čas ali pa umetnica sama.

• J. Š. Adamič: Kako ukrotiti nasilno prisotnost medijskega besednjaka, Delo, 22. 12. 2014, str. 8
  
• Julija Vardjan, Osmi dan, TV Slovenija, 20. 11. 2014
  
• Goran Dekleva, Alenka Pirman, Kulturni fokus, Radio Slovenija, Prvi program, 28. 11. 2014
  

O PROJEKTU ARCTICAE HORULAE

Alenka Pirman: Zbrana dela. Postavitev projekta Arcticae horulae

Zbiranja nemških izposojenk se je umetnica Alenka Pirman lotila že leta 1991. Dolgoletna strast je kmalu postala resno amatersko znanstveno početje – če je spontano iskanje besed s prijatelji in v pisnih virih, zapisovanje na raznorazne listke, kartotečno razvrščanje, brskanje po slovarjih sploh možno imenovati znanstvena metoda. Alenka Pirman, po izobrazbi sicer slikarka, je raje postala posnemovalka znanstvenega diskurza in psevdo raziskovalka.

Še pred izidom knjižice je umetnica svojo strast do nemških izposojenk v slovenskem jeziku prikazala na prvi likovni postavitvi v Narodni in univerzitetni knjižnici (1995), kasneje pa fragmentarno na mnogih skupinskih razstavah.

Zbiranje se je leta 1997 zaključilo z izidom knjižnega slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za domače raziskave in s podporo SCCA-Ljubljana. Knjižica z 2.094 gesli je naletela na navdušujoč sprejem pri bralcih, jezikoslovna stroka pa je bila do njega kritična. Jezikoslovec in etimolog dr. Marko Snoj je v kritiki, objavljeni v Delovih Književnih listih 8. 1. 1998, slovar označil kot diletantski in delno celo šarlatanski, poln pravih romantičnih potvorb. Jezikoslovca ni zanimalo, ali je to umetnost, temveč je samo dokazal, da to ni znanost. Za umetnico pa je objava v časopisu pomenila odrešilen konec projekta.

Projekt je danes vključen v zbirko Moderne galerije Ljubljana. Celostno pa je predstavljen na spletu in obsega elektronsko izdajo prvega natisa in digitalizirani arhiv. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila »povprečna nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost« umetnice Alenke Pirman, so od leta 2005 namreč dostopni na spletnem mestu, za katerega skrbi SCCA–Ljubljana.

VEČ: www.arcticae-horulae.si
Alenka Pirman: Arcticae horulae
- e-arhiv projekta (1991-2005)
- slovar nemških izposojenk v slovenskem jeziku (1997), elektronska izdaja
Izdajatelj/producent: SCCA–Ljubljana, 2005

[Objavljeno: 29. 1. 2015]