SVET UMETNOSTI. Šola za kustose in
kritike sodobne umetnosti
Leto 15
Borga Kantürk
Raziskovanje spomina: Zgodovine.Vaje.Zgodbe.Ponovitve
Razstava in javno vodstvo

8.–22. maj 2015
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Odprtje: petek, 8. 5. 2015 ob 20.00
Predogled razstave z umetnikom, kuratorkama in asistenti: ob 19.00
Vodstvo po razstavi s kuratorko in asistenti: 20. 5. 2015, ob 18.00

Kuratorsko mapiranje: Izmir-Ljubljana & Kulinarični art dogodek.
Domačija Pr’ Lenart, Belo 1, Medvode: nedelja, 3. maj 2015, ob 16.00

Borga Kantürk bo na Domačiji Pr’ Lenart nastopil v vlogi kuratorja in predavatelja. V prostorih Domačije bo pripravil razstavo majhnih umetniških del turških umetnikov, ki jih bo prinesel s seboj v kovčku. Razstavo bo pospremil s predstavitvijo izmirske glasbene in vizualne scene sodobne umetnosti.

Domačija Pr’ Lenart ali po domače "Ta gornih" stoji v zaselku Belo v Polhograjskem hribovju in je bila nekoč samooskrbna hribovska domačija v gruči. Sestavljajo jo stanovanjska in preužitkarska hiša, hlev s podom, kašča, kozolec toplar, sušilnica za sadje in čebelnjak. Ohranjeni stavbni elementi na objektih kažejo na stavbni razvoj od 16. stoletja do danes.

Borga Kantürk, Losers’ Club, 2014–2015

Razstava je kot praktični primer kuratorskega dela vključena v program šole. Udeleženci so pod mentorskim vodstvom kuratork napisali spremni tekst ob razstavi in razstavljena dela v galeriji opremili s kratkimi opisi. Sodelovali so tudi pri promociji razstave, pri produkciji in tehnični izvedbi razstave ter pri zasnovi in izvedbi obrazstavnih dogodkov (vodstvo in pedagoški program za srednje šole).

Kuratorki:
Saša Nabergoj (vodja šole),
Simona Žvanut (koordinatorka šole)

Asistenti so udeleženci 15. leta šole Svet umetnosti:
Petra Bole, Jerko Gluščević, Nina Jesih, Zala Kurinčič, Maruša Meglič, Hana Ostan Ožbolt, Aljaž Plos, Miha Poljak, Mojca Sfiligoj

VIDEO: Odprtje in predogled razstave z umetnikom, kuratorkama in asistenti

Turški umetnik Borga Kantürk je človek komplementarnih svetov; neprenehoma zabrisuje meje med vlogama umetnika in kuratorja, med vizualno in konceptualno prakso ter med različnimi mediji. To in posebnosti prostora, v katerem ustvarja, so ključ za poglobljeno branje in razumevanje njegovega opusa. S svojimi deli odgovarja na vprašanja iz lokalnega okolja, vendar ga zaradi univerzalnosti tem lahko brez težav razumemo tudi v mednarodnem kontekstu. Kantürk oživlja prezrte, napol pozabljene lokalne zgodbe, jim pripisuje nove pomene, s tem pa opozarja na slepe pege našega razumevanja ustroja sveta, ki se jih ne zavedamo ali pa jih zavestno ignoriramo. S svojo umetnostjo poustvarja zgodbe, lastno zgodovino in spomine, vzpostavlja vzporedne stvarnosti in s tem preizprašuje razumevanje realnosti. Avtorjeve reference so pogosteje literarne kot likovne – njegova dela odražajo vpliv turške poezije, Tabucchija, Melvilla, Borgesa, Pereca, Kafke ...

Na Kantürkovo delo moramo gledati kot na kompleksno zgradbo manj ali več heterogenih elementov, ki šele združeni sestavijo celoto. Te elemente avtor obravnava kot dele odprtega sistema in jih uporablja v različnih konstelacijah ter tehnikah. Izvedba ene in edinstvene kreacije ga ne zanima. Zanj je potek ustvarjanja enakovreden končanemu umetniškemu delu, če ne celo pomembnejši.

Njegova umetniška praksa temelji na arhiviranju: zbira, kolažira, ureja in preureja, reže, sestavlja uporabne predmete, fotografije, časopisne članke, lastne spomine … in to počne do točke zasičenja oziroma iz njih dela „zgodovinske“ dokumente (SSKJ: „kar kaže, potrjuje resničnost ali obstoj česa“). To lahko vidimo v postavitvi Poigravanje z arhivi in videu Uničeni arhiv 2 (po Bologni). Kantürk s svojimi metodičnimi prijemi ter prostorskimi intervencijami postavlja pod vprašaj samoumevnost družbenega vsakdana. Lahko bi rekli, da je arhiv zanj prispodoba življenja. Kako izbirati iz nepreglednega mnoštva informacij, kako jih razvrščati; kaj ohraniti in kaj poudariti; kaj zanemariti in kaj odvreči? Ali najprej izbrati temo in jo poskušati predstaviti ter ob tem iskati ustrezen izraz, ali ubrati obratno pot: izbrati navidezno naključne podatke, v njih izslediti rdečo nit ter tako razviti zgodbo?

Kantürkova dela so sledovi minevanja in izginjanja: časa, ljudi, mest, spominov. Ključno vlogo v njih igra atmosfera, ki je odraz premišljenega planiranja razstavnega prostora, izbranih posameznih elementov dela (in njihove koreografije) ter vtisov gledalca.

Borga Kantürk pripoveduje zgodbe, ki posegajo v njegov vsakdanjik. V njih se ukvarja z eksistencialnimi vprašanji identitete, pripadanja in minevanja. Vključuje tudi na videz banalne teme, kot je npr. nogomet v delu Postrojenje, kjer namišljena ideologija za tančico nevtralnega spektakla postane prostor za občutenje realnosti.

Nenehna igra kombinacije označevalcev in označencev poraja vprašanje: Kaj pa če bi to, kar vidimo, razumeli drugače? Da bi bilo to, kar vidimo, nekaj drugega kot tisto, kar prvotno predstavlja? Objekt dobi v povezavi z drugimi objekti in z razmerjem do prostorske postavitve nov, drugačen pomen, in vprašamo se: Kakšna je naša resničnost? Ali bi lahko bila drugačna? Tako risbe v omenjenem projektu niso samo podobe realnih nogometnih igralcev, zbirka nalepk v letnem ligaškem albumu – pred seboj imamo tudi majice, transparente, video projekcijo, tekstovno gradivo idr. Vsi ti elementi, združeni v umetniško instalacijo, odpirajo vprašanja množične psihologije, politike in spektakla. Pokažejo nam, da je nam, navijačem, ta pozicija, čeprav prostovoljna, hkrati vsiljena. V turški družbi je nogometno navijaštvo tako globoko zasidrano v vsakdanje življenje – prav vseh družbenih razredov –, da je marsikomu pravzaprav samoumevno. Prav ta združitev množice različnih objektov, iztrganih iz prvotnega konteksta, pri Borgi ustvarja drugačno razumevanje videnega.

Razstava Borga Kantürka je nastala v tesnemu sodelovanju kuratork, asistentov in umetnika. Proces je bil dolgotrajen in občutljiv, podoben njegovemu kuratorskemu in umetniškemu raziskovanju – šlo je za medsebojno preizkušanje, premikanje mej, iskanje sorodnih idej in skupnih poti.

Jerko Gluščević, Nina Jesih, Maruša Meglič, Aljaž Plos, Miha Poljak
Lektura: Alvina Žuraj

Borga Kantürk je umetnik in kurator, rojen leta 1978 v Izmirju (Turčija). Diplomiral je na oddelku za slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti (Fine Arts Faculty) Dukuz Eylul Univ. (1995–1999) in magistriral na Inštitutu lepih umetnosti (Fine Art İnstitut) na Dokuz Eylul Univ. leta 2003. Bil je na več rezidenčnih programih (mdr. 2005 – HIAP (Helsinki International Artist-in-Residence Programme), 2009 – Sextant et Plus, Francija itn.), deloval pa je tudi že v več kulturnih organizacijah, mdr. leta 2002 je bil ustanovitelj in direktor KUTU Portable ArtGallery, leta 2003 je soustanovil K2 Art Center Izmir in bil med leti 2004–2007 tudi eden izmed programskih direktorjev. Sodeloval je na več skupinskih razstavah in pripravil številne samostojne razstave. Živi in deluje v Izmirju.

Podrobnejši življenjepis v angleščini (pdf)

Fotografije za medije

Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana /
Svet umetnosti, šola za kustose in kritike sodobne umetnosti

Koprodukcija: Galerija Škuc

Razstavo podpirajo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Fundacija SAHA (www.saha.org.tr), Turkish Airlines, Evropska kulturna fundacija, Veleposlaništvo Turčije v Sloveniji, Moro & Kunst d.o.o., Turška restavracija Yildiz Han

[Objavljeno: 20. 4. 2015]