Aktivnosti sodelavcev
Neven Korda: Urbanistična avtonomija
Zvočno-vizualna pripoved

Sreda, 17. 6. 2015, ob 21. uri
Dvorana Cirkulacije 2, Tobačna ul. 5, Ljubljana

Vabimo vas na zvočno-vizualno pripoved Nevena Korde, našega sodelavca na področju video umetnosti in arhiviranja. Pripovedovalo se bo v okviru dvotedenskega (4.–18. 6. 2015) koncentriranega dogajanja tehnologije, zvoka in svetlobe ter performativnih praks. Letošnji naslov projekta pod okriljem Cirkulacije 2 je Hrup smo mi: Kulturni vmesniki.

Neven Korda: Urbanistična avtonomija

AKC Metelkova mesto v Ljubljani je v fizičnem in duhovnem pomenu družbeno-kulturni prostor in pojav. V njemu so kulturne, politične, socialne in umetniške iniciative. To je transpodročni prostor. Prizorišče bojev avtonomije z neodvisno alternativo, nevladnega sektorja z avtentičnim delovanjem.

Metelkova je dolgo bila preprosto Metelkova. Pridevniki tipa Multikulturni center, Kulturno središče, Neodvisni kulturni center, Kulturno socialni center, so bili le priložnostni. Ime Metelkova mesto je dobila 1998 po eni kiparski delavnici in naslovu "čist tenkega" kataloga ob njej. AKC, avtonomni kulturni center, se, po do zdaj znanih ugotovitvah, javlja tekom leta 2001, točneje v kulumni z naslovom Strateška cirkularka. Ime AKC Metelkova mesto se je takoj prijelo in danes velja, kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar ni nastalo, ampak je od vedno bilo. Delovanje kroga ljudi med leti 1994–2001, ki je Metelkovi dal ime, je med drugim uprizorilo tudi urbanistično avtonomijo. Vendar se je ta pojem na Metelkovi pojavil šele leta 2008 z nekimi drugimi ljudmi, in sicer med pogoji, ki morajo biti upoštevani pri kakršnihkoli spremembah v bodoče.

Moje delo Scenosled Metelkove, postavljeno kot tapeta za nedolečen čas v MSUM, sledi logiki s Trga brez zgodovinskega spomina, ko so z umetninami zaščitili ruševine pred nadaljnjim rušenjem. Tako ta moj poseg vsaj otežkoča razgradnjo in relativiziranje stvarnosti.

Avtonomija ni bila cilj civilnega gibanja, ki je zahtevalo preobrazbo vojašnice v kulturni center. Niti danes v Metelkovi mestu to ni enoznačno in splošno sprejet cilj. Normalno, prav znotraj AKC se redijo najbolj trdovratni zatiralci prakse avtonomije: heteronomni subjekti svoje delovanje manipulativno imenujejo avtonomno, za konformizem pravijo, da je svoboda.

Urbanistična avtonomija pravzaprav, kot pojem, termin, sploh ne obstaja. Asocira na črne gradnje, skvote in podobno, se pravi na nekaj ilegalnega, kar pričakuje in si želi, da bo legalizirano oz. urbanizirano. S tem so potem vezani pojmi, kot so participativni urbanizem, gentrifikacija in to. Čisto po nepotrebnem. Atributi avtonomnega prostora so vezani na nenehno nastajanje, brstenje družbenih in materialnih struktur.

Avtonomija nekega prostora, konkretno AKC Metelkova mesto, se ne nanaša na to, kako neka specifična praksa deluje ali sebe imenuje znotraj nekega polja. Se pravi to nima zveze z znotraj resorskimi poimenovanji, kot so avtonomija umetnosti, poklica, upravnega prostora, poslovnega subjekta in vse te avtonomije – na znotraj avtonomni, na zunaj heteronomni. Za avtonomijo fizičnega prostora je pomembno, kako subjekti iz npr. likovnega, glasbenega, poltičnega ipd. polja sodelujejo pri ohranjanju in omogočanju te avtonomije. Pri tem njihova pozicija znotraj njihovega polja ne igra nobene vloge – tudi nobenega opravičila ni za transpodročne znotraj nekega polja. Pomembno je, ali je njihovo delovanje usmerjeno k zlizanju, podrejanju normalnosti, zunanjem ali k postavljanju svojih pravil temu zunanjemu. Pomembno je slediti temu, kako se upravlja s heteronomnostjo znotraj teritorija in kako se deluje avtonomno na zunaj. Se pravi, da popravimo tekočega župana, Kapo in Škuc: Na znotraj heteronomni, na zunaj avtonomni. To je AKC Metelkova mesto in to mesto je napadeno.

Avtonomijo opredeljuje avtentičnost (nasprotno je orkestracija drugih), drugačna produkcija prostora. Avtonomijo se uprizarja, ne pa ozakonja. Uprizoriti gledališče, ne pa narediti gledališke institucije. Uprizoriti likovnost, ne pa narediti likovne institucije. Uprizoriti klub, ne pa narediti klubske institucije. Uprizarjati glasbo, kar pomeni instrumentalizirati jo, ne pa fetišizirati. Kriterij vrednotenja potem ne izhaja iz posamezne notranje avtonomne glasbenosti, temveč iz zunaj glasbene zahteve ohraniti prostor avtonomen.

Tudi, če, nekako s težavo, sprejmemo, da je AKC Metelkova mesto celostna umetnina (Gesamtkunstwerk), moramo biti precizni – to ni le likovno delo, temveč tudi gledališko, gradbeno, politično, socialno umetniško delo.

POUDARKI:

• Pomembno je slediti temu, kako se upravlja s heteronomnostjo znotraj teritorija in kako se deluje avtonomno na zunaj. Se pravi, da popravimo tekočega župana, Kapo in Škuc: Na znotraj heteronomni, na zunaj avtonomni. To je AKC Metelkova mesto in to mesto je napadeno.
• AKC Metelkova mesto je prizorišče bojev avtonomije z neodvisno alternativo, nevladnega sektorja z avtentičnim delovanjem.
• Avtonomijo opredeljuje avtentičnost (nasprotno je orkestracija drugih), drugačna produkcija prostora. Avtonomijo se uprizarja, ne pa uzakonja. Kriterij vrednotenja potem ne izhaja iz posamezne notranje avtonomne zahteve neke dejavnosti, temveč iz tej dejavnosti zunanje zahteve ohraniti prostor avtonomen.

Neven Korda je umetnik, režiser in avtor na področju performativnih in projiciranih umetnosti.
Neven Korda (domača stran), Neven Korda na Postaji DIVA

Več o projektu Hrup smo mi: kulturni vmesniki: http://www.cirkulacija2.org/?lang_pref=si

[Objavljeno: 17. 6. 2015]