Amirali Ghazemi
Paralelne poti sodobne
iranske umetnosti

Večmedijsko predavanje

Sreda, 13. maj 2009, ob 20. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V sredo, 13. maja, je v Projektno sobo SCCA na predstavitev svojega široko razvejanega delovanja prispel umetnik, kustos in pisec Amirali Ghazemi, ki živi in deluje v Teheranu, Berlinu in številnih ostalih evropskih mestih. Njegov obisk v Ljubljani je nedvomno povezan z naraščajočim zanimanjem za sodobno likovno umetnost t. i. eksotičnih dežel oz. dežel, ki niso pomembneje vpisane na globalni umetnostni zemljevid. Po splošnem prepričanju v ta krog dežel sodi tudi Iran, ki je skozi množične medije in negativno propagando na zahodu pridobil zloveščo sliko obubožane, neurejene, zaprte in totalitarne države. Pravzaprav je razbijanje tabujev o Iranu eno od osebnih poslanstev Amiralija Ghazemija, ki s svojimi sodelavci predstavlja posebno strujo ustvarjalcev in kulturnih delavcev. V svojem delu zavrača izključna načela kapitala in trga, se upira monopolnim pozicijam okorelih javnih ustanov in bogatih zasebnih galerij. Ker je Iran v tem smislu povsem običajna družba, kjer kapital pomeni veliko moč, se Amirali Ghazemi zaradi svojega statusa kot kustos in umetnik ni mogel afirmirati na domačem prizorišču, pač pa si je s konsistentnim delom in skrbno promocijo izboril pomembno mesto v mednarodnem prostoru.

Amirali Ghazemi je za marsikaterega kulturnega delavca in ljubitelja umetnosti prva postaja in prva informacija o dogajanju na teheranski sceni. Tudi sam sem ga kot kustosa in predstavnika organizacije Parkingallery spoznal najprej kot relevantnega protagonista, ki je bil, za razliko od večine galeristov, izjemno zainteresiran za srečanje, vodenje po številnih skritih kotičkih mesta in kasnejše sodelovanje. V tem petnajst in več milijonskem mestu galerije oz. 'project space', kot jo sam rajši imenuje, ni preprosto najti, še zlasti ker je to podzemna, na pol ilegalna organizacija, skrita za zidovi zasebne hiše. Slednje pa pritiče realnosti sodobnega Irana, kjer se morajo vse udarne, družbeno kritične, sistemsko skeptične in subverzivne manifestacije dogajati za zaprtimi vrati. Iz te predpostavke izhaja tudi dobršen del produkcije tega prostora, ki je v svoji izraznosti subtilna, poetična, zakrita za tančicami nedolžnih simbolov z močnimi pomeni. In prav to je bila ena glavnih tematik njegovega predavanja.

Amirali Ghazemi je v skoraj treh koncentriranih urah zbrani publiki predstavil splošno situacijo v Iranu. Najprej se je posvetil kuratorskemu delu, ki ga opravlja v kontekstu Parkingallery in potujočega teheranskega bienala sodobne umetnosti, naslovljenega Urban Jealousy. Parkingallery je eden redkih prostorov, kjer se predstavlja tudi mednarodna umetnostna scena, je organizacija, ki poleg razstav in enodnevnih dogodkov hrani tudi pomemben arhiv iranske sodobne umetnosti, zlasti novomedijskih projektov. Nadalje je predstavil pot edinega iranskega bienala sodobne umetnosti, ki se ne osredotoča zgolj na domače prizorišče, ampak v svoje vrste sprejema avtorje iz celega sveta, in edinega, ki zaradi svoje brezmejnosti umetnostnih izrazov in stroge cenzure na drugi strani nikdar ne bo prikazan v domovini. Urban Jealousy se namreč seli po mestih Evrope: svojo pot je začel v Istanbulu, nadaljeval v Berlinu, Beogradu, Londonu, trenutno pa se premika proti predstavitvi v Beirutu.

Amirali Ghazemi se je seveda predstavil tudi kot umetnik, saj mu je ta vloga osebno najbližja, vendar jo v zadnjih letih zaradi preobilice organizatorskega dela malce zanemarja. A kljub temu je dosedanji avtorski karieri uspel ustvariti dve izjemno uspešni fotografski oz. novomedijski interaktivni seriji, ki sta svoj prostor pod soncem našli predvsem v zahodnem svetu. Kot pravi sam, je najbolj presenečen nad konstantno napačno interpretacijo umetniških del iranskih umetnikov s strani zahodne publike, ki išče politične in religiozne kontekste v slehernem projektu. Da pa ni ostalo pri goli predstavitvi, je Amirali Ghazemi vključil prisotno publiko v svoj kontinuirano nastajajoči projekt v procesu in vse zainteresirane postavil pred kamero.

Miha Colner

POVEZAVE

Napoved dogodka:

• www.scca-ljubljana.si/arhiv/news_09_16.htm