Svet umetnosti
Letnik 2008/09
Predavanja Kuratorske prakse 3

Branislav Dimitrijević
Everything Is Gonna Be:
Katarina Zdjelar in Zoran Todorović
na 53. Beneškem bienalu

Četrtek, 14. 5. 2009, ob 20. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Kaj bo letos na 53. beneškem bienalu predstavila Srbija? Kdo so njihovi "aduti" sodobnoumetnostne scene in kdo utegne najbolj "vznemiriti" mednarodno javnost, nam je na predavanju v Projektni sobi SCCA "zaupal" Branislav Dimitrijević, komisar in kurator srbskega paviljona. Odločitev strokovnega odbora (Branislav Dimitrijević, Zoran Erić, Milica Petronijević, Milica Tomić, Stevan Vuković) je bila, da v paviljonu soočijo dve avtorski poetiki, med katerima se bo vzpostavil intencionalen, pa tudi naključen dialog.

Katarina Zdjelar, videastka, svoja dela koncipira na komunikaciji. Raziskuje pozicijo subjekta, ko je ta primoran komunicirati v nematernem, tujem jeziku. Serija video del in instalacij But If You Take My Voice, What Will Be Left to Me? predstavlja mdr. izjave, na katerih portretiranci pripovedujejo, kako se soočajo z jezikom. Video dela temeljijo na enostavni vizualni sliki, portretu, kjer v prvi plan stopi osebna, intimna pripoved in podoba pripovedovalca. Zdjelarjeva v svojih video delih izpostavlja posredovanje spretnosti in znanj. Vsak poretretiranec se sooči s svojo napako in jo poskuša ponotranjiti in/ali odpraviti. Video dela kažejo tudi fizično moč komunikacije, ko se telo govorečega prilagaja aktu izrekanja. Zoran Todorović bo v paviljonu predstavljen s projektom Warmth. Avtor je januarja 2009 začel zbirati človeške lase po srbskih frizerskih salonih in vojašnicah, v zaporih pa je naletel na zaprta vrata. Zbral je več kot dve toni las in jih predelal v preproge. V Benetkah bo razstavil preproge, ki jih bo moč tudi kupiti, in video dokumentacijo produkcije od zbiranja do tkanja. Reference projekta so zgodovinske, iz časa koncentracijskih taborišč v drugi svetovni vojni, danes pa po mnenju Dimitrijevića vsaka preproga predstavlja zemljevid neke lokalne družbene skupnosti. Gre za simptom današnje srbske družbe, kjer vpetost v lokalno in nacionalno odraža že tudi željo po izstopu, po prepoznanju; kar se v primeru Todorovega umetniškega dela lahko izvede npr. z DNK-analizo človeških las. Gre za re-enactment bipolitične kontrole. Preproga je tako tudi prostor ujetosti, fatalizma, kjer umetnik identificira mehanizme kontrole in biopolitike.

Projekta vzpostavljata dialog na podlagi razlik in konfrontacij, tako s pozicije umetnikov kot samih umetniških del. Video dela Zdjelarjeve vključujejo ironijo, napako v govoru in komunikaciji. Todorov pa izpostavlja vprašanje reguliranega družbenega reda in individualnega upora. Zdjelarjeva predstavlja mlajšo generacijo, ki se ne identificira s travmatično srbsko zgodovino devetdesetih let prejšnjega stoletja (že dlje časa živi v tujini), Todorov pa predstavlja nasprotno, t. i. izgubljeno generacijo, ki se je znašla v obdobju vojn, travm in kasnejših frustracij.

In kako poteka izbor za srbski paviljon? V preteklih letih je pet umetnikov dobilo neposredni poziv za udeležbo na bienalu. Za svoj predlog so dobili celo honorar, komisija v sestavi petih kustosov pa je vsako leto izbrala dva projekta. Dimitrijević je kot komisionar nadgradil model predstavitve dveh umetnikov. Jeseni 2008 je bil objavljen razpis srbskega ministrstva za kulturo, odločitev o umetnikih je bila sprejeta konec leta, z januarjem se je začela produkcija del. Umetnika je potrdil strokovni odbor, Dimitrijević pa se je kot član odbora znašel še v vlogi komisionarja in kuratorja. Produkcijo del letos koordinira Muzej sodobne umetnosti iz Beograda. V bodoče pa Dimitrijević predlaga institucionalni eksperiment izbire umetnikov, ko naj bi izbrana ali vabljena institucija sama zasnovala koncept predstavitve in izbrala umetnike.

Dušan Dovč

POVEZAVE

Napoved dogodka:

• http://www.scca-ljubljana.si/arhiv/news_09_15.htm