Nevladna organizacija v kulturi in zaposlovanje

Pogovor, 26. maj 2010
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Pogovor, ki ga je SCCA-Ljubljana pripravil v sodelovanju z Društvom Asociacija kot del skupnega sodelovanja med projektom Mreženje in krepitev kapacitet NVO v kulturi in SCCA / SERVIS, je bil namenjen problematiki zaposlovanja delavcev v nevladnih kulturnih organizacijah.

Projektna soba SCCA je gostila tri gostje, ki so predstavile razvoj nacionalnih strategij in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter možnosti za kulturne delavce.

Prva je nastopila Polona Samec, ki je v imenu Službe za Evropski socialni sklad pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) predstavila izvajanje kohezijske politike EU za obdobje 2007–2013. Razložila je, kako so se sprejemali programski dokumenti, ki med drugim določajo strategijo zaposlovanja. Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) za obdobje 2007–2013 sestavljajo trije operativni programi (OP): 1) OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov, 2) OP razvoja človeških virov in 3) OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture. V nadaljevanju je podrobneje predstavila drugi OP, ki razpolaga s 756 milijoni evrov in je namenjen med drugim tudi preprečevanju brezposelnosti in večji socialni vključenosti ranljivih skupin. Tovrstno pomoč lahko črpajo tudi kulturni delavci in njihovi delodajalci.
MDDSZ je v okviru Evropskega socialnega sklada nosilec aktivnosti za naslednje prednostne usmeritve: izobraževanje in usposabljanje za konkurenčnost in zaposljivost, štipendijske sheme, pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti, spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih, okrepitev socialne vključenosti in boji proti diskriminaciji, reforma institucij na trgu dela. V obdobju 2007–2013 ima za navedene aktivnosti 400 milijonov evrov. Podrobneje je gostja predstavila tri ukrepe. Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti je namenjeno spodbujanju samozaposlovanja, regijske in sektorske mobilnosti in podjetništva. Namen spodbujanja zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih je usposobiti brezposelne in jim pomagati pri vseživljenjski karierni orientaciji. Namen enakih možnosti na trgu dela in krepitve socialne vključenosti pa je ogrožene skupine integrirati v politike zaposlovanja in jih usposabljati za pridobitev ali ohranitev delovnega mesta. Aktivnosti, povezane z razvojem človeških virov iz Evropskega socialnega sklada, izvajata tudi dve drugi ministrstvi. Ministrstvo za kulturo (MK) podpira projekte, ki dvigujejo zaposljivost ranljivih družbenih skupin v kulturi, Ministrstvo za javno upravo pa spodbuja razvoj nevladnih organizacij ter civilni in socialni dialog.
Pomembno vprašanje je bilo, kdo določa in kdo izvaja kohezijsko politiko. Med Evropsko komisijo in upravičenci pomoči so t.i. posredniška telesa, med katerimi so vsa ministrstva in Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V času sprejemanja kohezijske politike so pristojna ministrstva definirala svoje prioritete. Po treh letih izvajanja (2007–2010) se zaradi nepredvidenih okoliščin (npr. gospodarska kriza) določene prioritete izdatneje financirajo oz. se zanje sredstva relocirajo iz drugih programov. Prednostno se obravnavajo programi javnih del, samozaposlovanja in odpravljanja brezposelnosti težje zaposljivih in ogroženih oseb. V kulturi se je za problematično izkazala definicija težje zaposljivih in ogroženih oseb.

Po mnenju iz občinstva so poleg ranljivih družbenih skupin, ki so trenutno definirane v razpisu Ministrstva za kulturo (npr. pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencev ter invalidi), tudi vsi, ki v nevladnih kulturnih organizacijah delajo na podlagi avtorskih pogodb ali v okviru kratkotrajnih projektov. Njihovo delo je odvisno od projektnega financiranja in so zato za delodajalce velikokrat prevelik strošek, da bi jih lahko redno zaposlili vsaj za določen čas. Za naslednje programsko obdobje (2014–2020) bi bilo zato potrebno redefinirati skupino ranljivih družbenih skupin na področju kulture in vanjo vključiti tudi vse prekerne delavce in samozaposlene v kulturi. Kako to storiti? Nasvet gostje Polone Samec je bil, da se predloge naslovi na ministra za delo in državne sekretarje na MDDSZ.

Iz Zavoda za zaposlovanje RS se je pogovora udeležila Mojca Ulaga, ki je predstavila, kako se v praksi izvajajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ). APZ je nabor ukrepov, s katerimi država aktivno posega na trg dela. Za izvajanje je pristojen Zavod za zaposlovanje RS. V letu 2010 je za izvajanje ukrepov na voljo 137 milijonov evrov, od tega iz proračuna 59,8 milijona evrov in Evropskega socialnega sklada (ESS) 78,2 milijona evrov. APZ se tako v večjem delu financira iz sredstev ESS. APZ sestavljajo 4 ukrepi: 1) svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, 2) usposabljanje in izobraževanje, 3) spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, 4) programi za povečevanje socialne vključenosti. V programe se lahko vključi le brezposelna oseba, prijavljena na zavodu. Za nekatere programe mora biti oseba dolgotrajno brezposelna, najmanj 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih. Mojca Ulaga je predstavila zlasti za nevladne kulturne organizacije zanimive programe: delovni preizkus (1 mesec), usposabljanje na delovnem mestu (do 2 oz. do 6 mesecev), usposabljanje absolventov na delovnem mestu, spodbujanja zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb in težje zaposljivih oseb, javna dela , povračilo prispevkov delodajalca.

Podrobneje je spregovorila o javnih delih; v letu 2010 je na voljo 35 milijonov evrov, vanje pa želijo vključiti 7.000 oseb. Javno delo je projektna zaposlitev in ne more nadomestiti obstoječe delovno mesto oz. redno delo. Ker se trenutno spreminja zakon, ki določa javna dela, se je beseda ustavila tudi pri tej problematiki. Spremembe zakona predvidevajo povečanje števila ur (iz 30 na 40 ur tedensko), višina plač bo zmanjšana za 6. in 7. stopnjo izobrazbe, v programe javnih del bodo starejše in invalidne osebe lahko vključene dlje časa. Kako se kultura vključuje v programe javnih del? Ministrstvo za kulturo predlaga programe javnih del, ki so uvrščeni v Katalog programov javnih del. V njem so določena javna dela, ki pomenijo pomoč kulturnim organizacijam in društvom zaradi evidentiranja, ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine, povečanja javne dostopnosti kulturno-umetniških programov in prireditev ter podpiranja kulturnega razvoja. Med programi je zastopanost sodobne umetnosti manjša.

Na koncu je Mojca Ulaga predstavila še ukrepe APZ za fizične osebe oz. pomoč pri samozaposlitvi. Do pomoči so upravičene le brezposelne osebe ali osebe v postopku izgubljanja zaposlitve. Ker je bilo v občinstvu kar nekaj samozaposlenih v kulturi, se je pojavilo vprašanje, do česa je upravičena ta skupina. Če gre za brezposelno osebo, ki je prijavljena na zavodu in si za karierno pot zastavi pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi, je do pomoči upravičena. Če pa oseba že ima status, pa je trenutno brez dohodkov, ne more pridobiti pri zavodu denarnega nadomestila, ampak se lahko za denarno socialno pomoč obrne le na center za socialno delo.

V nadaljevanju pogovora je Mojca Jurič z Ministrstva za kulturo (MK) poudarila, da so samozaposleni v kulturi posebna oblika ogrožene zaposlitve. Trenutno je v razvid samozaposlenih vpisanih okrog 2500 oseb, od tega jih je okrog 1200 upravičencev za kritje socialnih prispevkov. Na MK deluje medresorska projektna skupina za celostno ureditev položaja samozaposlenih v kulturi. Predlog, ki bi pomagal pri ohranitvi tovrstnih delovnih mest, je, da se za samozaposlene brez dohodkov uvede poseben status "začasne brezposelnosti", ki bi omogočala pridobitev različnih oblik pomoči. V kolikor to zakonsko ni možno, je potrebno poiskati druge mehanizme (izven okvira nadomestila za primer brezposelnosti), s katerimi bi se olajšal položaj kulturnih delavcev, ki se začasno znajdejo v težavah.

Priporočila pogovora o zaposlovanju v kulturi so:

1. Sodelovati pri oblikovanju smernic kohezijske politike za novo programsko obdobje 2014–2020, kjer je v okviru Evropskega socialnega sklada med ranljive družbene skupine potrebno vključiti tudi kulturne delavce v nevladnih organizacijah (od samozaposlenih, honorarcev do projektno zaposlenih).
2. Programe javnih del v kulturi sooblikovati in izvajati v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in občinami, tako da so programi javnih del za nevladne organizacije čim manjše finančno breme in da se vanje lahko vključi več oseb.
3. Poskusiti vključiti samozaposlene v kulturi v aktivne politike zaposlovanja z zavedanjem, da gre za ogroženo obliko zaposlitve.
4. Projektna skupina za samozaposlene v kulturi pri Ministrstvu za kulturo naj si prizadeva za vzpostavitev svoje predstavniške organizacije, npr. skozi aktivno vključitev v kulturniško zbornico.

Dušan Dovč

Prosojnice predstavitev najdete tukaj.

Pogovor sta pripravila Zavod SCCA-Ljubljana in Društvo Asociacija.

POVEZAVE

• Napoved dogodka

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete "Institucionalna in administrativna usposobljenost"; prednostne usmeritve "Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga".

[Objavljeno: 2. 6. 2010]