Strategije predstavljanja kulture v medijih: primeri Artservisova zbirka, Postaja Diva in Artychok.TV

16.–20. avgust 2010
Ohrid, Makedonija

Vprašanje predstavljanja kulture in umetnosti v medijih je zaradi pereče situacije v množičnih medijih zadnja leta vse pogosteje zastavljeno. V Ohridu se je z namenom izmenjave izkušenj, predstavitev posameznih situacij in razmer ter mogočih taktik za izboljšanje statusa kulture v medijih odvijala konferenca JournArt Cooprative, na kateri se je zbrala vrsta strokovnjakov različnih profilov in ozadij. To so bili novinarji kulturnih redakcij pomembnejših, večinoma nacionalnih medijskih hiš, časopisov, radijskih in televizijskih mrež, tehnično osebje, montažerji in snemalci, ki imajo pri ustvarjanju programa eno ključnejših vlog, predstavniki specializiranih spletnih medijev, kritiki, teoretiki, umetniki in ostali kulturni delavci.

Povabljeni udeleženci so prišli iz držav srednje in jugovzhodne Evrope, največ s področja Balkana (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Slovenija in Srbija), po eden udeleženec pa iz Avstrije in Češke. S seboj so prinesli znanje, izkušnje, različne pristope do ustvarjanja medijskih vsebin iz področja kulture in predvsem željo po izmenjavi le-tega in povezovanju. Vsi omenjeni prostori so namreč dokaj majhni in nepovezani ter vse bolj odvisni od čezmejnega sodelovanja, deloma tudi na tem področju.

V začetku je delavniško zastavljena konferenca skozi diskusije zaznavala stanje na področju kulture v večjih medijskih hišah in med manjšimi specializiranimi mediji v različnih okoljih. Množični mediji, vsaj tisti, ki sploh še pokrivajo kulturne dogodke, so po večini spremenili odnos do poročanja in približevanja širši javnosti. Ti pristopi so povečini prilagojeni senzacionalističnim apetitom današnjega duha časa in t. i željam "povprečnih" bralcev. Prostora za resnejše komentarje, kritike in razprave je vse manj, še manj zaželene so nekonvencionalne avtorske in eksperimentalne forme, zlasti v polju avdio-vizualnih medijev, zato kulturna produkcija in poročanje o njej postajata vse bolj marginalni in odrinjeni.

Udeleženci smo se v tem duhu pogovarjali o sodobnejših pristopih do ustvarjanja kulturnih vsebin in prispevkov, pregledali smo primere dobrih (tudi lastnih) praks ter razmišljali o vlogi medijev in popularizaciji sodobnih umetniških praks.

Specializirani mediji se na drugi strani povečini otepajo s finančnimi težavami, ključnimi za njihovo delovanje. Številne revije, portali in spletne televizije izgubljajo na kvaliteti in relevantnosti tudi in predvsem zaradi premajhnih sredstev, ki bi jih zagotavljali piscem besedil in ustvarjalcem avdio-vizualnih vsebin. Kot pozitivna primera in primera dobrih praks pa sta bila predstavljena Artyčok.TV, mednarodna iniciativa s centrom v Pragi, in Artservis, ki deluje pod okriljem SCCA-Ljubljana.

Artyčok.TV je mrežna iniciativa, ki združuje novinarje, umetnike in kulturne delavce širom Evrope, ki ustvarjajo informativne ali strokovne prispevke za spletno televizijo, in sicer na sebi lasten avtorski način, medtem ko avtorjem omogočijo tudi odgovarjajoče plačilo. Spletno kulturno-umetniško televizijo je predstavil František Zachoval iz Prage in predstavil različne inovativne avtorske pristope, ki se jih sodelavci poslužujejo pri ustvarjanju medijskih vsebin.

Dušan Dovč je predstavil portal Artservis in Artservisov kovček, zbirko video del, ki se ukvarjajo s tematiko samega ustvarjanja in preživljanja s kulturo. Artservis že devet let služi informiranju zlasti strokovne javnosti, obenem pa se ukvarja s pravnim svetovanjem. Kljub pogostim finančnim težavam, ki izvirajo deloma tudi iz birokratske neopredeljenosti tega portala, je Artservis eno ključnih spletnih mest za širšo kulturniško javnost.

Barbara Borčić in Miha Colner sta predstavila video in medijski arhiv Postaja Diva, ki ga SCCA-Ljubljana razvija že od leta 2005. Fizični in spletni arhiv združuje dela domačih vizualnih, zlasti video umetnikov, in predstavlja pomemben informacijski in izobraževalni segment te vrste ustvarjalnosti v Sloveniji. Kot predmet diskusije je bil predstavljen video esej Nike Grabar (nastal pod mentorstvom Nevena Korde in Zemire Alajbegović kot del seminarja Sveta umetnosti na temo produkcije videoeseja), ki podrobno predstavlja delovanje projekta Postaja Diva in razstave Diva v Galeriji Škuc. Video esej je nekakšno presečišče med dokumentarnim in teoretičnim prispevkom na temo video umetnosti ter arhiviranja, služi pa tudi kot medijski (televizijski) prispevek na temo kulture z inovativnim in kreativnim pristopom.

Eden od ciljev konference JournArt Cooperative v Ohridu je bil tudi poskušanje izboljšanja stanja in statusa kulturnih vsebin v množičnih ter tudi specializiranih medijih, statusa, ki si ga mora kulturna sfera znotraj teh okvirov ponovno izboriti. Ker je kulturna produkcija v danih družbenih in ekonomskih okvirih nezmožna obstati na prostem trgu, je v tem segmentu pričakovana predvsem večja vloga javnih virov financiranja. Kulturna produkcija in bogato kulturno prizorišče sta pomemben člen javnega življenja in mentalne blaginje slehernega prostora, zato ta sfera tudi ima načelno podporo državnih in mednarodnih medijskih ustanov. V tem segmentu je potreben strateško premišljeni in usklajeni korak naprej, ki bi zagotovil trdnejšo pozicijo kulture tako znotraj javnih kot tudi zasebnih medijev.

Miha Colner

Konferenco je organiziral Center za medijske aktivnosti iz Skopja, podpirata pa jo Central European Iniciative Fund (CEI) in Ministrstvo za kulturo Republike Makedonije.

POVEZAVE

• Napoved dogodka

[Objavljeno: 31. 8. 2010]