Kritika kritične umetnosti
Promocija in javni intervju

Ponedeljek, 11. april 2011, ob 19. uri
Umetniški center Univerzitetne knjižnice Svetozar Marković,
Beograd, Srbija

V beograjski Univerzitetni knjižnici Svetozarja Markovića je bila predstavljena spletna publikacija From Consideration to Commitment: Art in Critical Confrontation to Society (Belgrade, Ljubljana, Skopje, Zagreb: 1990-2010). Na predstavitvi so sodelovali partnerji projekta in avtorji publikacije iz Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba. Simbolno je, da je potekala predstavitev elektronske publikacije v univerzitetni knjižnici, kar daje projektu še dodatno težo.

Predstavitev se je začela z uredniškimi pojasnili. Publikacija nima namena mapirati kritične umetnosti v izbranem obdobju in v štirih državah bivše Jugoslavije, temveč želi predstaviti modele kritične umetnosti, kot so jo razvijali izbrani umetniki ali umetniške skupine. Gre torej za vzpostavitev začetne točke, kako se kritično ukvarjati s kritično umetnostjo, dobrodošlo pa bi bilo nadaljevanje v smeri obširne umetnostnozgodovinske nadaljnje raziskave in antologije.

Kot "poskus" v tej smeri je izdana večjezična spletna publikacija, ki je razdeljena v štiri bloke (Beograd, Ljubljana, Zagreb in Skopje). Vsak blok uvaja teoretski tekst, sledijo pa mu intervjuji z izbranimi umetniki, ki so jih zapisali kritiki, kuratorji, teoretiki ali novinarji. Prispevki niso uredniško poenoteni, ampak sledijo svojemu uredniškemu ključu. Slovenski blok sta zasnovala dva avtorja, Miha Colner in Nika Grabar, ki sta se ukvarjala z umetniki različnih generacij (od t.i. alternativcev osemdesetih do predstavnikov najmlajše, postmedijske ali večmedijske generacije), skupen pa jim je neposreden kritični angažma. Zagrebški blok je predstavila urednica Dea Vidović. Prispevke je zasnovala kuratorica in teoretičarka Jasna Jakšić v sodelovanju z osmimi novinarji kulturnega portala Kulturpunkt. Poudarek je bil zlasti na družbenoangažiranih, odprtih in subverzivnih praksah zunaj inštitucij, nasprotovanju kulturnemu "establishmentu", na kuratorskih kolektivih in samorganiziranosti. Izbor umetnikov je bil težak, kot časovno prelomnico pa je Jakšić izbrala vdor hrvaških obrambnih sil, paravojnega dela Hrvatske stranke prava, v prostor Hrvaškega društva likovnih umetnikov 13. septembra 1991. Hrvaški blok prek družbenega konteksta prikazuje kontinuiteto družbenokritičnih praks na hrvaški likovni sceni, vse od delovanja Arkzina, SCCA-Zagreb do začetkov kuratorskega kolektiva WHW, UrbanFestivala in Kontejnera. Avtor makedonskega bloka je Nebojša Vilić. Na predstavitvi je Ivan Mirkovski, predstavnik skopskega uredništva, označil makedonski blok kot teoretsko zasnovan, v katerem se Vilić sprašuje o kritični umetnosti ali paradigmi skozi narativni segment in resnično realnost makedonskega prostora. Srbski blok sta predstavili urednica Vesna Milosavljević in novinarka Vesna Tašić, ki sta opozorili, da je bilo do informacij težko priti. Kritična umetnost je bila tokrat deležna žurnalistične, novinarske obravnave, ki bo razumljiva širšemu bralstvu. Prav zato so bila vprašanja groba in neposredna ter so včasih ostala neodgovorjena.

Sledil je pogovor z umetniki Sašo Stojanovićem, Ano Vilenica in Nikolo Pilipovićem.

Sašo Stojanović in Ana Vilenica skupaj ali posamezno ustvarjata performanse, ki se velikokrat spremenijo v demonstracije, akcije, socialne, izobraževalne in ekološke projekte; subverzivno spreminjata kode multinacionalnih oglaševalskih kampanj in turističnih agencij; tematizirata kulturno produkcijo, brisanje zgodovine in novo historizacijo; problematizirata delovanje javnih (kulturnih) inštitucij in ekonomske vzvode sveta umetnosti; opozarjata na politike, ki so diskriminatorne do žensk in mater; preizkušata nove načine prezentacije sodobne umetnosti prek t.i. "lecture performance" in produkcij brez razstavljanja.

Nikola Pilipović (skupaj z Marijo Vauda kot skupina MANIK) dela v različnih medijih, od imrpoviziranja z barvo po galerijskih zidovih, slikanja na gola telesa, instalacij iz slik in skulptur do del v virtualnih okoljih elektronske pošt in blogov. Aktivna sta zadnjih dvajset let, skupaj delata od leta 1993, kot MANIK pa se podpisujeta od leta 1999.

Po dolgem čakanju je Nikola Filipović le prišel do besede in nejevoljen predstavitve označil za dolgočasne. Nekdo, ki umetnika ne pozna, bi lahko izjavo, da smo po nepotrebnem izgubili veliko časa, razumel kot retorično nekulturno in grobo do vseh predhodnikov. Lahko pa se zaključek tega večera bere tudi kot "simultani kritični performans", ki paradoksalno nakazuje, da smo ali pa si vsaj želimo biti kritični, kritike (na svoj račun) pa ne želimo slišati.

Dušan Dovč

Publikacija je dostopna na spletni strani projekta Let's Talk Critic Art http://talkingcriticarts.wordpress.com in v omejeni nakladi na CD-jih, ki bodo distribuirani po prostorih likovne umetnosti (galerije, centri, šole).

POVEZAVE

• Napoved dogodka
• Let's Talk Critic Art

Projekt Let’s Talk Critic Art so podprli Evropska kulturna fundacija in nacionalni sponzorji in donatorji.

[Objavljeno: 6. 5. 2011]