Pozor, arhiv – povežite se!
Interni posveti Postaje DIVA

Torek, 12. julij 2011
Projektna soba SCCA, Ljubljana

Projektna skupina fizičnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA redno pripravlja interne posvete z umetniki in umetnicami, ki jih tematika arhiviranja sodobne video umetnosti neposredno zadeva. Ida Hiršenfelder, asistentka DIVE, je za julijski posvet izbrala temo povezovanja med DIVO in domačimi stranmi umetnikov, galerij in producentov, katerih spletna predstavnost je različno urejena.

POVEZOVANJE ARHIVOV

DIVA avtorja poveže z domačo stranjo ali ustrezno povezavo na drugih portalih. Poveže tudi posamezno delo, če ga ima umetnik ali umetnica že vključenega na svojo stran. Pojavlja pa se vprašanje, kaj lahko poleg spletnega povezovanja skrbniki DIVE in umetniki naredimo drug za drugega. DIVA ni zgolj seštevek gradiva ali križišče spletnih povezav, temveč je tudi prostor za ustvarjanje konteksta: objavljanje videov, dogodkov in virov, med katerimi so npr. teoretski teksti in kuratorski video izbori.

Luka Dekleva, fotograf in multimedijski umetnik, je opozoril na vlogo spletnih skupnosti in na vprašanje, ali video arhiv "odpreti" po zgledu Youtuba. Uredniška vloga bi bila nadzorniška, uporabniki pa bi oblikovali svoje profile. Vesna Bukovec, kiparka in videastka, je kot možnost navedla, da lahko umetniki sami objavljajo svoja najnovejša dela. Ida Hiršenfelder je njune predloge komentirala, da je DIVA uredniško voden fizični in spletni video arhiv, ki poleg interesa uporabnikov in umetnikov načrtno gradi tudi kontekst arhiviranega gradiva. Vodje arhiva želijo pridobiti dobro kopijo dela, ki je uvrščena v fizični arhiv, njeno nizkoresolucijsko verzijo pa objaviti na spletu. Vesna Bukovec v DIVI vidi odlično sredstvo za boljšo vidnost in promocijo umetnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru. Kot primer nadgradnje spletnega arhiva je omenila Artyčok.tv, ki novinarsko spremlja aktualno produkcijo. DIVA nima takšnega fokusa – umetnike predstavlja s posebnimi življenjepisi, ki so osredotočeni na video in intermedijsko dejavnost umetnikov, na več informacij o njihovi aktualni produkciji pa DIVA usmerja preko povezav.

Neven Korda, videast in svetovalec DIVE, je pri komunikaciji z umetniki opozoril na pomen ažurnosti, stalnega osveževanja povezav, kontaktiranja umetnikov o njihovih zadnjih projektih… Tina Smrekar, vizualna umetnica in sodelavka Visoke šole za umetnost, pa je opozorila, da so spletne skupnosti, ki dajejo umetnikov možnost objavljanja, velikokrat neuspešne. Spletne strani ostajajo prazne. DIVA, ki je pred posvetom ni poznala, pa zaradi urednikov redno objavlja video dela na spletu in njihove opise. Maja Smrekar, multimedijska umetnica, vidi arhiv kot odlično priložnost, ki poveže umetnika, urednika in spletno skupnost ter tako ustvari nove uporabniške možnosti.

Postaja DIVA je arhiv v nastajanju – prav zato so priporočila, da se ob uradni objavi spletnega arhiva aktivno poveže v obstoječe spletne skupnosti, kot sta npr. Rhiz.eu in ArtReview Network.

DIVA KOT MODEL ARHIVIRANJA

Novo vprašanje med udeleženci je bilo strukturirano iskanje, kategorizacija ključnih besed in kontekstualizacija del (po letih oz. obdobjih, žanrih, avtorjih …). Barbara Borčić, vodja DIVE, je DIVO predstavila kot model arhiviranja sodobne umetnosti. Z umetniki in umetnicami DIVA navezuje neposreden stik, pripravlja posvete in diskusije. Neven Korda pa je opozoril, da je vsak arhiv tudi avtorski projekt, ki ima "subjektivno vizijo", na kateri vztraja in dodal, da arhiv nastaja sam, označuje pa ga nekakšna "kvazi demokracija", a je kljub temu zadaj nekdo, ki ga nadzira. Borut Savski, multimedijski umetnik in programer DIVE, prepoznava DIVO kot centralni arhiv neke institucije.

Erik Kapfer, VJ in multimedijski umetnik, meni, da arhiv posameznega umetnika "preštudira" in ga temu ustrezno predstavi. Opozoril je, da največjo izgubo zaznamujejo devetdeseta leta, Luka Dekleva pa, da je digitalna doba samo po sebi naklonjena izgubi in da je poleg hranjenja umetniških del potrebno hraniti tudi programsko opremo. Pogovor se je ustavil na umetnosti VJ-anja, znotraj katere mora VJ sam sprejeti odločitev, ali svoje umetniške projekte ohraniti ali pa so to le enkratni umetniški dogodki, katerih minljivost je bistven del.

Barbara Borčič je v zaključku arhiv označila tudi kot vir strukturirane informacije, ki se nahaja v referenčni soseščini, kar je v primeru DIVE mednarodni arhiv GAMA, Gateway to Archives of Media Art. Navkljub vsemu ostaja nerešeno  financiranje tovrstnih projektov, ki s strani države dobivajo simbolno podporo, ne pa tudi finančne. Izguba gradiva pa je nočna mora vsakega arhiva. Prav zato je potrebno sočasno graditi odnos do aktualnosti in preteklosti.

Priredil Dušan Dovč

Postaja DIVA je nastala kot nadgradnja sklopa raziskovalnih, dokumentacijskih in arhivskih projektov SCCA-Ljubljana na področju video/medijske umetnosti (Videodokument, Videospotting, Internet Portfolio, Artservisova zbirka in e-arhiv).

Več (stran v izdelavi): http://www.e-arhiv.org/arhiv/diva/

[Objavljeno: 15. 7. 2011]