Mreže kot platforme sodelovanja
Konferenca Mreža možnih poti

19. september 2011
Dom mladine, Makedonska 22, Beograd

Kulturna stična točka Srbije je v partnerstvu s festivalom BITEF organizirala konferenco o pomenu mreženja v kulturi. Konferenca se je osredotočila na delovanje in pomen mednarodnih mrež na področju kulture, zlasti z Balkana.

PRVI PANEL: VELIKE EVROPSKE MREŽE
Po uvodnih besedah Lole Joksimović, vodje pisarne CCP Srbija, Srbija ne prepoznava potenciala kulturnih mrež, čeprav so to platforme, ki povezujejo kreativnost in inovacije ter prispevajo k umetniški produkciji na mednarodnem nivoju. Izpostavila je predvsem razliko med razvojem mrež na vzhodu in zahodu. Katherine Watson, direktorica Evropske kulturne fundacije s sedežem v Amsterdamu, je predstavila delovanje fundacije, ki glavnino svojih sredstev prejema od nizozemske loterije. Fundacija deluje kot prostor za mreženje in povezovanje virov znanja in je iniciator za opolnomočenje kulturnopolitičnega delovanja organizacij in posameznikov. Seveda je občinstvo zanimalo tisto, po čemer je fundacija najbolj prepoznana – razdeljevanju sredstev v okviru razpisov in Sklada za vzpodbujanje kulture na Balkanu (BIFC). Fundacija danes vse bolj izpolnjuje poslanstvo kulturne organizacije za svetovanje, zagovorništvo in razvoj, mednarodno in medgeneracijsko povezovanje ter medsektorsko in spletno mreženje. Nazadnje je Watsonova predstavila evropsko kampanjo We are more. Act for Culture in Europe, ki jo vodijo skupaj s Culture Action Europe.

Emina Višnić, direktorica hrvaške organizacije za neodvisno kulturo in mlade Pogon, je mreženje predstavila kot idejo medkulturnosti in decentralizacije na lokalni ali nacionalni ravni. Kot primer je navedla mrežo Clubture, ki je parcipatorna mreža organizacij iz neodvisne kulturne scene na Hrvaškem. Spregovorila je o taktičnih oz. operativnih mrežah, ki odpirajo prostor za sodelovanje in za proaktivna kulturnopolitična vprašanja in širijo prostor razumevanja kulture. Organizaciji Pogon operativno podporo nudi mesto Zagreb. Pogon je zato primer civilno-javnega partnerstva, nekakšna hibridna institucija, ki deluje kot politični strateg in ni podvržena estetskim konceptom. Nazadnje je spregovorila še o iniciaciji Zaklade Kultura Nova, ki bo financirana iz hrvaških loterijskih sredstev in bo podeljevala operativne podpore hrvaškim neodvisnim organizacijam. Milica Ilić, predstavnica mreže IETM (International Network for Contemporary Performing Arts) iz Bruslja, je govorila o nastanku mreže leta 1981, ko je bila to platforma za podporo neodvisni gledališki sceni. Danes IETM organizira sestanke (splošne, organizacijske in tematske), širi informacije na spletu (npr. preko portala On-the-move), izdaja publikacije, svetuje, nudi finančno pomoč in sodeluje pri zagovorništvu in raziskavah. Dotaknila se je tudi problema vrednotenja mrež, saj prave evalvacije še ni. Njena zaključna misel je bila, da sodelovanje članov mreže na regionalnem nivoju ni razlog za obstoj mreže, temveč mora biti njeno poslanstvo širše. Mreže ne smejo biti same sebi namen.

DRUGI PANEL: "ALTERNATIVNI" NAČINI MREŽENJA
Irena Subotić, članica upravnega odbora Europa Nostra, je mreženje predstavila kot glas civilne družbe. Paul Bogen, menedžer Trans Europe Halles, pa je predstavil mreženje alternativnih rezidenčnih centrov, večinoma nastalih v zapuščenih industrijskih objektih. Meni, da je razlog za mreženje profesionalni razvoj operaterjev, iskanje partnerjev in "polnjenje baterija" ali iskanje novih idej za delo. Mirjana Cvetković, menedžerka Stanice, je kot primer mreže na področju uprizoritvenih umetnosti predstavila Nomad Dance Academy. Vesna Milosavljević, urednica portala za kulturo jugovzhodne Evrope SEEcul.org, je spregovorila o vlogi portalov pri mreženju in sodelovanju. Izpostavila je obstoječe in dragocene baze podatkov, izobraževalne programe, evalvacije projektov in kritike, ki jih ti portali objavljajo. Pri tem je opozorila na vse bolj zaskrbljujoče pomanjkanje medijskega prostora za kulturne vsebine v t. i. "mainstream" medijih. Portali so dogovor na to pomanjkanje prostora in posluha. Natalija Lukić, članica mreže Culturelink, je predstavila mrežo, nastalo leta 1989 na pobudo Unesca in Sveta Evrope. Danes je to mreža mrež, ki ima 1000 članov z vsega sveta. Poslanstvo Culturelinka je danes zlasti raziskovanje fenomenov mreženja in digitalne kulture, njihovi dolgoročni cilji pa so kulturna raznolikost in študije, kako zagotoviti stabilno in odzivno financiranje mrež.
Dušan Dovč je predstavil neformalno mrežo portalov za jugovzhodno Evropo inSEEcp, katere član je tudi Artservis oz. SCCA-Ljubljana. Za razliko od prej predstavljenih formalnih mrež je inSEEcp neformalna mreža portalov iz držav bivše Jugoslavije, ki deluje brez svojih prostorov in proračuna. Mreža je nastala leta 2006 zaradi želje posameznih portalov za kulturo po bolj aktivnem sodelovanju in izmenjavi informacij. Po treh letih (od 2006 do 2008) so člani mreže poskušali formalizirati mrežo in ji zagotoviti boljše pogoje delovanja. Danes je mreža na nek način ponovno na svojem začetku. Ostaja na nivoju neformalnega delovanja, kar pomeni, da je mreža aktivna toliko, kot so njeni posamezni člani. Mreža je zato predvsem platforma za sodelovanje in spletno križišče za vse kulturne operaterje, ki bi radi našli stik s kulturo Balkana. Na začetku so se člani ukvarjali in samoizobraževali zlasti na področju orodij in tehnologij za spletno urednikovanje, danes se vse bolj ukvarjajo z vsebinami in izobraževanjem novinarjev in kritikov. Dovč je zaključil, da je neformalnost mreženja enaka kreativnosti. Emina Višnić je postavila vprašanje, kakšno moč ima mreža v regiji. Dovč je odgovoril, da manjšo, kot bi želeli. Člani mreže delujejo neformalno in si v primeru težav, npr. s financiranjem, izmenjajo pisma podpre, pripravljajo skupne projekte, predvsem pa si prizadevajo za prepoznanje podpornih programov, med katere sodijo tudi spletni kulturni portali, s strani nacionalnih ministrstev. Sledila je predstavitev novo nastale mreže Asociacija neodvisne kulturne scene Srbije, ki jo je pripravil Dejan Ubović, direktor kulturnega centra GRAD. Protokol med neodvisno sceno in srbskim ministrstvom za kulturo je bil podpisan 16. 1. 2011, mreža pa se je registrirala 22. 6. 2011. Mreža si prizadeva vzpostaviti dialog s predstavniki oblasti in izboljšati produkcijske pogoje za organizacije in neodvisne kulturne delavce. In seveda svobodne umetnike.

ODZIV OBČINSTVA
Anja Radaković, višja kustosinja Muzeja znanosti in tehnike, je komentirala, da vsak član pridobi od mreže toliko, kot vanjo vloži. Petra Bischof, svetovalka Švicarskega programa za kulturo (Swiss Culture Programme), pa je opozorila na podpiranje mrež iz švicarskega vira, v kolikor se mreže formalizirajo kot akterji in sooblikovalci kulturne politike. Eden od udeležencev je popolnoma upravičeno opozoril na strah, da bodo sčasoma v Srbiji podpore na voljo le še za mreže, ki delujejo na evropskem oz. mednarodnem nivoju. Majhna organizacija, ki ne bo vmrežena, več ne bo dobila sredstev iz lokalnih virov. Predstavnica švedske ambasade v Beogradu pa je spregovorila, da je mreženje kot način sodelovanja kljub temu prava rešitev.

Konferenca se je zaključila s predstavitvijo primerov dobre prakse, ki so prejeli podporo programa Kultura: Engine Room Europe in Enparts.

ZAKLJUČKI
Konferenca, ki je občinstvu predstavila mnogo (celo preveč in predvsem preobsežnih) primerov mreženja in dobrih praks, je prinesla pomembne zaključke. Če povzamemo kar misli Emine Višnjić: "Mreže postajajo vse bolj operativne in taktične, so platforme sodelovanja in decentralizacije kulture ter so prostor kulturnega aktivizma in neodvisne kulture."

Zapisala: Dušan Dovč in Ines Kežman

POVEZAVE

• Napoved dogodka

[Objavljeno: 7. 10. 2011]