Brez žebljev in podstavkov Nova časovnost ali Naključni žreb zvočno-vizualnih fragmentov iz osebnega arhiva
O namizni instalaciji Marka Košnika Žreb v skritem vrtu
7. marec 2012
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
|
Žreb v skritem vrtu je bila praktična izvedba prvega in drugega predavanja Marka Košnika v Projektni sobi SCCA. V prvem predavanju je predstavil nekatera konceptualna izhodišča svojega delovanja, s katerimi se je ukvarjal pri poskusih oddajanja v televizijskih in radijskih valovih, ki ga imenuje OneMenTV. Tedaj nam je predstavil tudi svoj manifest Videoinstrumentalizem, ki ga je opredelil kot disciplino za vzvratni inženiring video produkcije, da bi spodbudil vrnitev video produkcije nazaj v roke posameznikov. V okviru drugega predavanja za zaključeno skupino je Košnik poglobil idejo o zavestni uporabi video jezika, in razprl bogat zemljevid za obravnavo posameznih video in medijskih postopkov, kot so potek časa, vloga instrumentov in vmesnikov pri spoznavnih procesih ter principi kognicije in percepcije. Definiral je tudi uporabo nekaterih pojmov video jezika, kot je na primer loop, ki vsebuje elemente ponavljanja, izbora, rutine, variacije in ponovitve. Zanka vsebuje tudi specifično sistemsko oz. programsko ponavljanje izbora, ki ga imenujemo aleatorika ali naključni izbor.
Uvodni predavanji sta bili ključni, da sta nas opremili s sposobnostjo razumevanja dogodka Žreb v skritem vrtu. Naključni izbor/žreb/shuffle je bil torej osrednja tema tretjega dela Košnikovega dogodka v Projektni sobi SCCA, ki je bil javne narave. Množični obisk je bil rezultat velikega zanimanja za njegovo delovanje predvsem s strani mlajših avtorjev iz polja medijske umetnosti in ponovno dobrodošle publike iz festivala Rdečih zor, letos v sodelovanju z Eclectic Tech Carnival.
Košnik je že v napovedi dogodka napovedal namizno instalacijo, ki je hkrati sprožila prehrambene debate ob zauživanju in prebavljanju serviranih video in zvočnih fragmentov iz umetnikovega arhiva oziroma njegove osebne zbirke. Prvotna zasnova omizja je bila krožnega značaja, a se je avtor zaradi tehničnih omejitev prostora odločil za linearno postavitev z veliko projekcijo, ki se je odsevala od »steklenega pregrinjala«, pod katerega je umetnik postavil številne prenosne video predvajalnike.
Z uporabo besede vrt v naslovu se je postavitev nanašala tudi na zgodovino zvočne umetnosti iz 60. let prejšnjega stoletja in postavitve tako imenovanih zvočnih vrtov. Vrt je obogatila tudi zvočna krajina, ki je prav tako temeljila na naključnem žrebu zvočno-vizualnih fragmentov na predvajalnem seznamu.
Marko Košnik je tudi s tokratno postavitvijo nastopal kot zagovornik odzivnih in interaktivnih instalacij, ki v sebe implicirajo obiskovalca, ki postane aktivni komunikator. Postavitev je bila umetnikova interpretacija tega, kar bi v konceptu njegovega delovanja lahko bil arhiv. Arhiv namreč ne more biti pokopališče preteklih dejanj, temveč živa forma, ki korespondira z različnimi oblikami razumevanja časa. Variabilnost materiala v interaktivnih instalacijah določa obiskovalec v prostoru, tokrat pa je avtor vlogo živega elementa – obiskovalca – prepustil živemu elementu programskega izbora.
Ida Hiršenfelder
POVEZAVE
Projekt je podprl Inštitut Egon March.
Projekt podpira ERSTE Stiftung (kot del projekta Video obrat/A Video Turn).
Projekt je del programa Brez žebljev in podstavkov, ki ga podpira MOL, Oddelek za kulturo.
[Objavljeno: 23. 3. 2012]
|