Postaja DIVA, Slovenska kinoteka, Argos
Svetovni dan AV dediščine
v Slovenski kinoteki
Kino-integral: video projekcije

Četrtek, 27. 10. 2016, ob 19.00 in ob 21.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana

Fizični in spletni arhiv video in novomedijske umetnosti Postaja DIVA vsako leto obeleži Svetovni dan avdiovizualne dediščine – 27. oktober, ki ga je razglasil UNESCO prvič leta 2005. S tem opozarjamo na pomen arhivov in avdiovizualnega gradiva, ki je pomemben del kulturne dediščine. Letos se nam pri praznovanju pridružujeta Slovenska kinoteka in center za umetnost in medije Argos iz Bruslja. Praznovanje namenjamo dialogu med novejšo in starejšo video ustvarjalnostjo ter povezovanju Postaje DIVA z arhivom Argos iz Bruslja.

Vabimo vas, da se nam pridružite na projekcijah v Slovenski kinoteki, kjer bomo premierno predstavili novi video program Svež pogled (izbor Vesna Bukovec/Postaja DIVA) in gostili belgijsko video umetnost (izbor Sofie Ruysseveldt, Andrea Cinel/Argos). Na projekcijah bodo kuratorji predstavili izbrana video dela, po projekcijah pa bo čas tudi za vprašanja občinstva.

Gradivo uporabljeno na sliki: Eric Pauwels, Violin Fase, 1986 in Katarina Rešek (Kukla), Napravi mi dete: Napoleon, 2016.

• Svetovni dan avdiovizualne dediščine 2016
• Postaja DIVA predstavlja
• Arhiv Argos predstavlja
• Gradivo za medije
• Kolofon

SVETOVNI DAN AVDIOVIZUALNE DEDIŠČINE 2016

Tvorjenje fizičnih in virtualnih, analognih in digitalnih arhivov omogoča refleksijo sodobne umetniške produkcije. UNESCO je 27. oktober prvič leta 2005 razglasil za Svetovni dan avdiovizualne dediščine, da bi poudaril pomen AV gradiva in njegovih nosilcev (filmi, video in zvočni posnetki, radio in televizija) ter spodbudil zaščito in hranjenje teh dokumentov, ki so pomemben del kulturne dediščine. Razvoja kulture in družbe danes nismo več sposobni celostno razumeti brez AV arhivov in gradiva, ki ga ti hranijo.

VEČ

POSTAJA DIVA PREDSTAVLJA

Kuratorica: Vesna Bukovec (umetnica, kuratorica, sodelavka Postaje DIVA)
Umetnice in umetnik: Ana Čigon, Pila Rusjan, Noemi Veberič Levovnik, Valerie Wolf Gang, Katarina Rešek (Kukla), Andrea Knezović, Ana Sluga, Yuliya Molina, Neža Jurman (Nez Pez), Urška Djukić, Nika Autor, Vesna Bukovec, RÁTNEEK (Maja Prelog, Blaž Murn)

Premiera: Slovenska kinoteka/Kino-integral
Četrtek, 27. oktober 2016, ob 19. uri

Postaja DIVA je primarno spletni in fizični arhiv video in medijske umetnosti, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja video in novomedijske umetnosti.

Izbor Svež pogled iz novih pridobitev arhiva Postaja DIVA predstavlja produkcijo avtoric mlajše generacije. Osredotoča se na tehnološke in slogovne posebnosti ter vsebinske in konceptualne premike nove produkcije v primerjavi s starejšimi video deli iz arhiva. Sondira različne avtorske obravnave časa, ki ga živimo, in namenoma izpostavlja ženske ustvarjalke.

Vesna Bukovec: Svež pogled (kuratorsko besedilo)

---

Ana Čigon, Za luno, 2015. Z dovoljenjem umetnice.

Ana Čigon, Za luno
2015, 1’10’’, barvni, slovenski jezik
O enakosti med spoloma in težavnosti poti v vesolje.

---

Pila Rusjan, Elisa, 5, 2010. Z dovoljenjem umetnice.

Pila Rusjan, Elisa, 5
2010, 4’5’’, barvni, portugalski jezik
Elisa, 5 je video o deklici, ki na svoj rojstni dan pristane na ulici, je video o problemu brezdomstva v São Paulu ter o socialnih neenakostih v svetu. Čas zadnjih 24-ih ur, preden mora več kot tisoč ljudi po sili razmer zapustiti okupirano stavbo sredi mesta, se prepleta s praznovanjem rojstnega dne samo ene izmed mnogih otrok-prebivalk te stavbe. V njenih očeh je videti hkrati veselje in otožnost.

---

Noemi Veberič Levovnik, The Yellow Turn, 2011. Z dovoljenjem umetnice.

Noemi Veberič Levovnik, The Yellow Turn
2011, 2’3’’, barvni, angleški jezik
Melanholična poetika med nostalgijo in nelagodjem. Zasukan pogled in ujetost v prostoru, podložena z izvirnim avtoričinim petjem.

---

Valerie Wolf Gang, Oddaljen spomin, 2014. Z dovoljenjem umetnice.

Valerie Wolf Gang, Oddaljen spomin
2014, 2’43’’, angleški jezik, slovenski podnapisi
Videopoezija o časih, ki so minili. Naključni dogodek v pripovedovalcu vzbudi spomin na čase pred razpadom Jugoslavije in hkrati spodbudi razmišljanje o tem, kaj prinese vojna in kako hitro ljudje pozabljamo. Pesem si lahko razlagamo tudi kot pismo ali osebno izpoved neznanega človeka mogočni Titovi ladji Galeb. Narator je umetnik Ulay.

---

Katarina Rešek (Kukla), Napravi mi dete: Napoleon, 2016. Z dovoljenjem umetnice.

Katarina Rešek (Kukla), Napravi mi dete: Napoleon
2016, 3’45’’, barvni, angleški jezik
Videospot skupine Napravi mi dete pripoveduje osebno zgodbo mlade ženske v iskanju ljubezni, ki se izgublja v nasilnem odnosu, katerega izplen je nasilen odnos do same sebe in posledično zapletanje v nadaljnje odnose te vrste. Dotakne se vprašanja spolne identitete in zaključi z ugotovitvijo, da ta svet je in bo še vedno moški, če ga ženske gledajo skozi moške oči.

---

Andrea Knezović, Ode to Helplessness, The Inability to Breathe In 1.0, 2016

Andrea Knezović, Ode to Helplessness, The Inability to Breathe In 1.0
2016, 1’02’’, barvni, zvok
Video je del večkanalne videoinstalacije, ki se spopada z nesmislom in nemočjo.

---

Ana Sluga, Somewhere Else, 2011. Z dovoljenjem umetnice.

Ana Sluga, Somewhere Else
2011, 5’, barvni, zvok
Melanholična kontemplacija o hrepenenju in odhajanju.

---

Yuliya Molina, Ne-kdo, 2015. Z dovoljenjem umetnice.

Yuliya Molina, Ne-kdo
2015, 3’50’’, barvni, slovenski jezik
Video je posnet v tehniki stop-motion animacije. Avtorica igrivo predstavi svoje razgibano in ustvarjalno življenje z iskanjem lastne identitete, ki je vse prej kot enoznačna. Na temo namiguje tudi naslov, ki razčleni besedo 'nekdo' na dva dela in s tem razpre njen pomen. Kljub specifični življenjski izkušnji umetnice lahko v njenem iskanju identitete prepoznamo značilnost mladih generacij, ki sebe in svojega dela ne morejo opredeliti zgolj enoznačno.

---

Neža Jurman (Nez Pez), Morph, 2016. Z dovoljenjem umetnice.

Neža Jurman (Nez Pez), Morph
2016, 2’3’’, barvni, zvok
Video je nastal kot del instalacije na razstavi Morfoze. Njeno ime izhaja iz angleške različice grške besede morph (glasovna predstavitev morfema, najmanjšega dela besede kot nosilca pomena). Po tem principu je umetnica obdelovala posamezne elemente animacije, kot bi jih zlogovala, vendar brez vnaprej določenega vsebinskega cilja. Nastal je eklektičen ambient, ki bazira na grajenju in razslojevanju. Posamezne ilustracije so ročno zrisane in računalniško obdelane, vse skupaj pa tvorijo animacijo gif. Zvok je bil videu dodan kasneje. Sestavljen je iz vzratno zavrtenega sampla pesmi in elementov brundanja, ploskanja, dihanja.

---

Urška Djukić, Persistence vol.2, 2014. Z dovoljenjem umetnice.

Urška Djukić, Persistence vol.2
2014, 1’22”, barvni, zvok
Eksperimentalni video je del serije Persistence. Zasnovan je kot videoslika, posneta v enem kadru. Odpira vprašanja vztrajnosti človeka in narave v njuni večni izmenjavi moči.

---

Nika Autor, Razglednice, 2010. Z dovoljenjem umetnice.

Nika Autor, Razglednice
2010, 8’58’’, barvni, zvok
Film Razglednice je prvi del filmskega dvojčka Razglednice in Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji, januar 2008–avgust 2009. Osredotoča se na diskurz, ki ga proizvajajo javna občila. Posnetki izhajajo iz arhiva Radiotelevizije Slovenije in predstavljajo arhivsko kolekcijo oz. dokumente medijskega poročanja o vprašanju migracij med leti 2001 in 2008. Avtorico zanima konstrukcija reprezentacije migranta, ki jo ustvarja dominatni diskurz oz. dominantna institucija, zadolžena za produkcijo podob in mnenj. Film kaže, kako podoba skozi selektivne postopke montaže, kadriranja in načina snemanja implicira kriminalizacijo in viktimizacijo prosilcev za azil.

---

Vesna Bukovec, Okrožnica, 2016. Z dovoljenjem umetnice.

Vesna Bukovec, Okrožnica
2016, 3’40’’, črno-beli, zvok, slovenski jezik
Video je preprosta animacija vrtečega se kroga, ki naj bi sporočal, da v ozadju poteka nek proces, tudi če rezultata še ne vidimo. Neprijetni občutki in predvsem jeza so pogosti, če se tak krog predolgo vrti. Simbolizira počasnost birokratskih postopkov in nemoč tistih, ki čakajo, minevanje časa, pa tudi ujetost v zanko. Oblika krožnice je oblika črke o. V vrtečem se krogu se izpisujejo na prvi pogled naključne besede, ki pa se nanašajo na življenjske odločitve in situacije begunk in beguncev, zdaj prosilk_cev za azil, ki čakajo na razrešitev prošenj za priznanje mednarodne zaščite. Se bo njihov neskončni krog čakanja nehal vrteti?

---

RÁTNEEK (Maja Prelog, Blaž Murn), 2 0 4 5, 2016. Z dovoljenjem umetnikov.

RÁTNEEK (Maja Prelog, Blaž Murn), 2 0 4 5
2016, 9’, barvni, zvok
"7. maj, 2045
Odločil sem se, da se vrnem domov."

ARHIV ARGOS PREDSTAVLJA

Kuratorja: Sofie Ruysseveldt (vodja zbirke) in Andrea Cinel (kurator in programski koordinator)
Umetniki in umetnice: Jef Cornelis, Jacques-Louis Nyst, Eric Pauwels, Guillaume Bijl, Nicolas Provost, Wendy Morris, Sarah Vanagt, Meggy Rustamova, An van. Dienderen

Slovenska kinoteka/Kino-integral
Četrtek, 27. oktober 2016, ob 21. uri

Argos, center za umetnost in medije, je vse od leta 1989 vodilna belgijska institucija na področju art/avtorskega filma in videa. Na edinstven način združuje funkcije umetnostnega centra s polno razvitim programom zbirk in arhiva. Danes Argosova zbirka obsega približno 5000 del. Argos pokriva celoten proces dejavnosti: produkcijo, arhiviranje, vzdrževanje (analogno, digitalizirano in originalno digitalno), omogočanje dostopa javnosti, teoretični razmislek in distribucijo. Obširen in raznolik program dejavnosti vključuje razstave, predavanja in projekcije ter zagotavlja vnovična raziskovalna odkritja ob vsakem obisku.

Program predstavlja selekcijo belgijskega avtorskega filma in video produkcije med letoma 1969 in 2015, izpostavlja izvirne pristope nekaterih najbolj zanimivih belgijskih umetnikov in umetnic, hkrati pa podaja uvid v Argosovo zbirko.

Jef Cornelis (1941) je z več kot dvestotimi televizijskimi programi, ustvarjenimi za belgijsko televizijo med letoma 1964 in 1998, eden najbolj profiliranih filmskih ustvarjalcev v Argosovi zbirki. Čeprav je delal filme o moderni umetnosti, arhitekturi in flamski pokrajini, je Cornelisovo delo primarno razčlemba televizije same in kaže kontroverzno razmerje med televizijo in vizualnimi umetnostmi. Med pionirji belgijske video umetnosti je Jacques-Louis Nyst (1942–1996) ustvaril nadvse konsistenten korpus razmišljujočih, samosvojih, fantastičnih, poetičnih in povsem teoretskih video del. Zanj je bilo osrednje vprašanje, kako umetnost “deluje” – svoje delo je poimenoval “racionalna umetnost”: soočenje objektov z njihovimi reprezentacijami.

Violin Fase (1986) natančno predstavi začetke Argosa, ko je bila organizacija ustanovljena z namenom distribucije filma in video del, ustvarjenih na preseku med filmom, performansom in avdiovizualno umetnostjo. Violin Fase je solo v dveh gibanjih: v plesu in kameri. Eric Pauwels (1953) suče kamero okrog telesa Anne Terese de Keersmaeker (1960). Ustvari novo razmerje med kamero in plesalko in hkrati med telesom in plesom ter plesom in filmom.

James Ensor in Oostende ca. 1920 (2000) je potvorjena “montaža najdenega posnetka” in raziskuje resničnost podobe. Z umeščanjem vsakdanjih in običajnih elementov v nenavadne kontekste Guillaume Bijl (1946) prisili gledalca v ponoven razmislek o svojem odnosu do resničnosti in dokumentov.

Najbolj nedavna dela programa predstavljajo druge vidike. Dela, kot so Papillon d'amour (2003), Off the Record (2008) ali Waiting for the Secret (2014), uporabljajo različne stilistične prijeme, kot na primer manipulacijo najdenega posnetka (found footage), animacijsko tehniko in odnos med gibljivo sliko in fotografijo. V drugih primerih umetniki gradijo nove narative in predlagajo nove načine spodkopavanja mej med žanri (The Corridor (2010) in LILI (2015) ali ponovno Waiting for the Secret (2014)). Ta dela so pretanjeno politična, preiskujejo sodobne teme in oporekajo naši (avdiovizualni) dediščini in bližnji zgodovini. Program kaže burnost in bogatost belgijske produkcije in Argosove zbirke od zgodnjih video in TV del, preko plesnih in found-footage filmov do video esejev.

---

Jef Cornelis, Marcel Broodthaers: Musée d’art du XVIIe siècle, 1969.
Copyright VRT in Argos (Bruselj).

Jef Cornelis, Marcel Broodthaers: Musée d’art du XVIIe siècle
1969, 4’58”, črno-bel, nizozemski in francoski jezik, angleški podnapisi
Pogledi na “Département des Aigles” (Oddelek orlov) v Antwerpnu v sedemnajstem stoletju: fasada, leseni zaboji, razglednice del iz sedemnajstega stoletja na stenah in majhen vrt. Marcel Broodthaers, umetnik in ustanovitelj muzeja, pleska preko napisa “Département des Aigles”, izpisanega na ograji na vrtu. Del BRT (belgijska radio in televizijska mreža) televizijske serije “Zoeklicht” (“Žaromet”).

---

Jacques-Louis Nyst, L'objet, 1974. Z dovoljenjem umetnika.

Jacques-Louis Nyst, L'objet
1974, 10'43”, črno-bel, francoski jezik, angleški podnapisi
Odkritje otroške igrače: majhen kovinski lonček za kavo predstavlja uganko arheologom prihodnosti. Znanstvenik nima na voljo nikakršnih informacij o civilizaciji dvajsetega stoletja. Potrpežljivo poskuša razkriti pomen predmeta. Njegova domišljija, ki se oddaljuje od zgodovinske resnice, postopoma stopi v sanjsko stanje, kjer sta nežnost in krhkost edina resničnost.

---

Eric Pauwels, Violin Fase, 1986. Z dovoljenjem umetnika.

Eric Pauwels, Violin Fase
1986, 11'44”, barvni, zvok
Solo v dveh gibanjih, v plesu in kameri. Eric Pauwels suče kamero okrog telesa Anne Terese de Keersmaeker. Ne vidimo geometrijske in minimalistične koreografske strukture, pač pa obsedeno žensko, ki se kopa v potu in preizkuša meje fizične izčrpanosti. Solo v dveh gibanjih, v plesu in kameri. Štirje neprekinjeni posnetki. Pauwels stalno išče bistvo, dušo filma. V svoji eksplicitni prezenci je tudi kamera prignana v svoj ekstrem, pot, stisko. Pauwelsa ne zanimajo lepi kadri, ampak raziskava.

---

Guillaume Bijl, James Ensor in Oostende ca 1920, 2000. Z dovoljenjem umetnika.

Guillaume Bijl, James Ensor in Oostende ca 1920
2000, 2'20”, črno-bel, nemi
Izjemno avtorsko in vizionarsko delo Jamesa Ensorja (1860–1949), poznano po svojih maškaradah, karnevalskih scenah in grotesknih karikaturah, je težko umestiti pod katerikoli moderen žanr. Ensor je bil tesno vezan na Ostende, kjer je bil rojen in je tudi pozneje živel ter je zanj predstavljal vir inspiracije za številna dela.

---

Nicolas Provost, Papillon d'amour, 2003. Z dovoljenjem umetnika.

Nicolas Provost, Papillon d'amour
2003, 3'30”, barvni, zvok
Papillon d’amour (Metulj ljubezni) temelji na ključnih scenah klasike Akire Kurosawe Rašomon (1950), ki so predelane s preprosto intervencijo: z vstavljeno vertikalno osjo refleksije skozi center podobe. Ta centralna os definira fokus delovanja in sfero maksimalne turbulence na ravni podobe. Nastane razpoka, ki neprestano zajema in oživlja podobe ter producira figure v neprestani metamorfozi.

---

Wendy Morris, Off the Record, 2008. Z dovoljenjem umetnice.

Wendy Morris, Off the Record
2008, 4’56”, barvni, zvok
Off the Record (Neuradno) raziskuje različne izkušnje in obravnavanja temnopoltih in belih južnoafriških vojakov v Evropi med prvo svetovno vojno. Dva dokumenta oblikujeta temelj filma, vojni dnevnik umetnikovega prastrica Walterja Giddyja in pripoved Sola Plaatjeja iz leta 1917 o frustrirajočih poskusih mnogih temnopoltih Južnoafričanov, da bi sodelovali v vojni – naslov se nanaša na pomanjkanje uradnega prepoznavanja njihovega prispevka. Točke zbliževanje teh popolnoma različnih zgodovin so ustvarjene skozi proces animacije.

---

Sarah Vanagt, The Corridor, 2010. Z dovoljenjem umetnice.

Sarah Vanagt, The Corridor
2010, 6’45”, barvni, angleški jezik
Sarah Vanagt in snemalka Annemarie Lean-Vercoe sta pet dni sledili oslu med tedenskimi obiski v domu za ostarele v južni Angliji. Od doma do doma, od sobe do sobe. Vsakič je osla dočakal topel pozdrav s pesmijo, dotiki, otroškimi zgodbami, pesmimi in smehom. Dokler osel ni vstopil v sobo Norberta, moškega, ki je izgubil zmožnost govora, ne pa tudi dotika. Čeprav je Vanagt sprva oslovim korakom sledila v iskanju spominov, ki bi jih vzbudila nema prisotnost živali, se je domov vrnila s scela drugačnim filmom. Z montažo je film postajal vse krajši, kakor da bi bile besede, ki so spremljale oslove obiske, v napoto. Kar je ostalo, je morda ploskovit relief zamaskiran v sliko, zamaskirano v film.

---

Meggy Rustamova, Waiting for the Secret, 2014. Z dovoljenjem umetnice.

Meggy Rustamova, Waiting for the Secret
2014, 6’, barvni, esperanto, angleški podnapisi
Čakajoč na skrivnost za svoje izhodišče vzame sliko in razkriva njene skrivnosti s približevanjem k določenim detajlom. Sčasoma slika oživi in odpira vprašanja o izolaciji, jezikovnih zmedah, pikselizaciji in namigovanju na gibanje znotraj negibne podobe.

---

An van. Dienderen, LILI, 2015. Z dovoljenjem umetnice.

An van. Dienderen, LILI
2015, 12’, barvni, angleški jezik
V TV studiu dekle po imenu Lili odigra vlogo tako imenovane China girl (kitajsko dekle). Kitajska dekleta, upodobljena v filmski zgodovini od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje, so kavkazijske ženske, ki so posnete poleg barvne lestvice za uravnavanje barve filma. Njihove vloge nimajo besedila in ne karakterja. Imeti morajo le brezhibno belo polt. Njihova koža, bela kot porcelan, je uporabljena kot referenca za barvno obdelavo slike in printa, ki ultimativno izključuje ljudi temnejše polti, ki se ne prilegajo tej implicitni normi. Lili pripoveduje zgodbo o eni od teh deklet skozi arhivski material, found footage in dokumentarne posnetke ter izprašuje tradicijo kitajskih deklet v kontekstu družbe, ki po mnenju antropologa Michaela Taussiga pojasnjuje in ponazarja kromofobno barvno nelagodje.

GRADIVO ZA MEDIJE

KOLOFON

Produkcija: SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana / Postaja DIVA
V sodelovanju: Argos, center za umetnost in medije, Slovenska kinoteka
Kuratorji: Vesna Bukovec (izbor iz Postaje DIVA), Sofie Ruysseveldt in Andrea Cinel (izbor iz arhiva Argos)
Umetnice in umetnik (Postaja DIVA): Valerie Wolf Gang, Yuliya Molina, Noemi Veberič Levovnik, Neža Jurman (Nez Pez), Pila Rusjan, Andrea Knezović, Ana Čigon, Katarina Rešek, Urška Djukić, RÁTNEEK (Maja Prelog, Blaž Murn), Nika Autor, Ana Sluga, Vesna Bukovec
Umetniki (Argos): Jef Cornelis, Jacques-Louis Nyst, Eric Pauwels, Guillaume Bijl, Nicolas Provost, Wendy Morris, Sarah Vanagt, Meggy Rustamova, An van. Dienderen
Koordinacija: Dušan Dovč, Luka Polutnik, Neža Grum
Spletna podpora: Vesna Bukovec
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo; Javni sklad za kulturne dejavnosti; Slovenski filmski center; Embassy of Belgium – Delegation of Flanders