PROJEKTI | Razstave
Studio 6 predstavlja:
CAC Bukovje (SLO) in Studio Golo Brdo (CRO)
Razstava, predavanje, čajanka
23. 11.–11. 12. 2011
Galerija Vžigalica, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana
Tomislav Brajnović z izbranimi umetniki iz razstavnega programa Studia Golo Brdo: Nemanja Cvijanović, IRWIN, Dalibor Martinis, Vlado Martek in Goran Petercol.
Nina Slejko in Conny Blom iz CAC Bukovje in njuna zbirka sodobne umetnosti: Rasmus Albertsen, Bababa International, Donald Baechler, Conny Blom, Heath Bunting, Lado Darakhvelidze, Eric Doeringer, Carl Johan Engberg, Gilbert & George, IRWIN (Roman Uranjek), Lisa Jeannin & Rolf Schuurmans, Serkan Özkaya, Miha Perne, Magnus Petersson, Daniel Segerberg, Mladen Stropnik, Nina Slejko, Johan Wik in Leon Zuodar.
Kustosinji: Saša Nabergoj, Sonja Zavrtanik
Asistentka: Simona Žvanut
 Program Studio 6 sva leta 2004 zasnovali Barbara Borčić in Saša Nabergoj v okviru Zavoda SCCA-Ljubljana. Želeli sva pokazati celovitost umetnostnega konteksta, ki (so)narekuje branje posamičnih umetniških del in spodbuditi pogovor o referenčnih knjigah, o nedokončanih projektih, idejah, ki so zašle v slepo ulico ... Zanimala naju je prepletenost posameznikov v svetu umetnosti, hkrati pa sva poskušali spodbuditi diskusije med različnimi akterji – umetniki, kustosi, kritiki; ne samo o umetninah in razstavah, pač pa tudi o procesu, ki do njih pripelje.
Z izbiro sodelujočih smo v okviru Studia 6 ustvarjali različne situacije, skozi katere smo tako v teoriji kot v praksi preizkušali različne ravni delovanja in sodelovanja v svetu umetnosti. Prvo leto smo vzpostavili petčlansko ekipo kustosov (Božidar Zrinski, Bojana Piškur, Iztok Hotko, Alenka Gregorič in Saša Nabergoj), ki je tesno sodelovala z vsakim od povabljenih umetnikov pri pripravi razstave in pogovora v Projektni sobi SCCA. Tudi v naslednjih letih je bil poudarek na pogovoru, na diskurzivnem dogodku, ki je spremljal razstavo – prostorsko specifično intervencijo v pomensko in fizično nabit prostor Projektne sobe SCCA. K sodelovanju smo vabili kustose, ki s svojim načinom delovanja vzpostavljajo zanimive modele in odpirajo ključna vprašanja. Denimo, Petro Kapš in Božidarja Zrinskega, ki sta se ukvarjala z vprašanjem moči kustosa in naročenih del, ali Jurija Krpana, Nevenko Šivavec in Andreja Medveda, ki v lasten modus operandi vključujejo poglobljeno, vztrajno in kontinuirano spremljanje in sorazvijanje umetniške prakse določenega umetnika.
Tokrat Studio 6 zapušča prostor, ki je s svojo specifiko botroval njegovemu nastanku in imenu – Projektno sobo SCCA na Metelkovi 6 – in gostuje v razstavnem prostoru Galerije Vžigalica. Pričujočo priložnost izkoriščamo za refleksijo preteklega dela, predvsem pa na podlagi preizkušanj različnih formatov delovanja tokrat poskušamo pripraviti kompleksen projekt: razstavo sodobne umetnosti in hkrati prostor sodelovanja, kontekstualizacije kuratorske in umetniške prakse in njene recepcije ter prikaz alternativnih načinov delovanja in sodelovanja v svetu umetnosti.
- O razstavi
- CAC Bukovje
- Studio Golo Brdo
- Otvoritev s spremljevalnim dogodkom
- Objave v medijih
- Kolofon
1. O razstavi
K sodelovanju smo povabili dva artists-run spaces, ki s svojim načinom delovanja spodbujata širši razmislek o načinih in pogojih razstavljanja umetniškega dela. Ki ju ne zanima spektakel, pač pa dolgoročno delovanje, ukrojeno na lokalni kontekst. Povabili smo CAC – Conceptual Art Center iz Bukovja (Slovenija) in Studio Golo Brdo (Hrvaška), katerih inspirativno in konstruktivno delovanje spremljamo že dalj časa, da predstavita svoje kuratorsko-umetniško delovanje in sodelovanje, obenem pa pripravita razstavo v galerijskem prostoru.
Prispevek Studia Golo Brdo smo zasnovali Tomislav Brajnović, Saša Nabergoj in Sonja Zavrtanik kot nadaljevanje večletnega sodelovanja trojice na različnih ravneh. Tudi prispevek CAC Bukovje smo pripravili v sodelovanju z ustanoviteljema centra Nino Slejko in Connyjem Blomom – in tudi tu si obetamo dolgoročno sodelovanje.
Na razstavi sodeluje pet umetnikov oziroma skupin iz preteklega programa Studio Golo Brdo: Nemanja Cvijanović, IRWIN, Dalibor Martinis, Vlado Martek in Goran Petercol. Vsak izmed njih je bil povabljen, da prispeva delo po lastnem izboru, ki pa naj bo novejše in produkcijsko skromno. Tako smo sledili principom, ki vodijo koncipiranje programa Studia Golo Brdo.
2. CAC Bukovje
CAC Bukovje
Izbor del iz zbirke CAC Bukovje
Umetniki: Rasmus Albertsen (1978, Danska), Bababa International (skupina ustanovljena 2008, Avstralija), Donald Baechler (1956, ZDA), Conny Blom (1974, Švedska), Heath Bunting (1966, Velika Britanija), Lado Darakhvelidze (1977, Moldavija), Eric Doeringer (1974, ZDA), Carl Johan Engberg (1977, Švedska), Gilbert & George (1942, 1943 Velika Britanija), IRWIN – Roman Uranjek (skupina ustanovljena 1983, Slovenija), Lisa Jeannin (1972, Švedska) & Rolf Schuurmans (1972, Nizozemska), Serkan Özkaya (1973, Turčija), Miha Perne (1978, Slovenija), Magnus Petersson (1971, Švedska), Daniel Segerberg (1972, Švedska), Nina Slejko (1982, Slovenija), Mladen Stropnik (1977, Slovenija), Johan Wik (1975, Švedska), Leon Zuodar (1977, Slovenija)
Veliko zbirk nastane iz ljubezni do umetnosti. So pa tudi takšne, ki jih ljudje gradijo kot investicijo. Pazljivo izbrana zbirka lahko predstavlja profil institucije ali okus privatnega zbiratelja, a je tudi znanilec statusa. Kot taka je zelo vpeta v hierarhični sistem, ki se trudi manifestirati družbeni položaj in ohranjati red. Je kapitalistična zgradba, znotraj katere se z umetnostjo ravna kot z delnicami in kjer umetniška dela kaj hitro postanejo tarča spekulacij. Znotraj takšne strukture se dogaja, da galerije zavračajo kupce, če le ti nimajo dovolj uglednega statusa, ki bi lahko zagotovil rast ekonomske vrednosti umetniškega dela z vključitvijo v svojo zbirko. Zbiratelji lahko tudi učinkovito sabotirajo umetnikovo kariero, če se odločijo, da bodo razprodali dela določenega avtorja. Umetniki so v veliki meri prepuščeni na milost in nemilost igralcem znotraj tega sistema, vendar naj bi istočasno ne izpostavljali svoje želje po komercialnem uspehu. Nihče noče slišati, da je višji cilj umetniškega dela to, da se uspešno plasira znotraj tržnega sistema. Umetniki naj bi imeli idealistične razloge za ustvarjanje svojih praviloma politično levousmerjenih del, ki naj bi imela vsaj ščepec odporne drže proti ustaljenim strukturam moči – vendar pa morajo v resnici ti isti umetniki obenem delovati v skladu s tem istim sistemom.
Obstaja pa ena stvar, s katero se besen kapitalistični sistem ne zna kosati. Imenuje se "zastonj". Kapitalistične strategije prevlade so v bistvu osnovane na dveh akcijah, višanju in nižanju cen. Ne poznajo načina, po katerem bi se lahko zoperstavile nečemu, kar je ponujeno zastonj. Leta 2006 so bile britanske oblasti nadvse jezne na Mozillo, ko so ugotovile, da svoj spletni brskalnik Firefox uporabnikom ponuja zastonj. Kot so pojasnili, postaja procedura uveljavljanja protipiratske zakonodaje za oblast zelo otežena, če podjetja, kot je Mozilla, oddajajo svoje programe zastonj. Ali z drugimi besedami: le če ima vse ceno, lahko sistem gladko funkcionira. Kakor hitro nekdo prične podarjati stvari zastonj, ta postane grožnja redu. Tako se je pravzaprav zelo enostavno upirati sistemu, če nas le ne moti preveč biti reven. In če sodimo po tem, koliko ljudi ima zelo malo izbire pri tej stvari in morajo biti revni, če jim je to všeč ali ne, je morda svet že čisto pripravljen na alternativno ekonomijo. Zbirka CAC Bukovje je v celoti bazirana na donacijah, osebnih darilih in izmenjavah.
Nina Slejko in Conny Blom
Seznam razstavljenih del s pojasnili, kjer so potrebna
Razstavljena dela
 Nina Slejko (1982) je magistrirala leta 2009 na Valand School of Fine Art v Gothenburgu na Švedskem. Razstavljala je na mnogih pomembnih razstavah, kot na primer leta 2009 na razstavi SIK - spridd isolerad konst v Kalmar Konstmuseum med tako priznanimi umetniki kot so Lawrence Wiener, Jimmie Durham, Daniel Pflumm idr. Leta 2010 je razstavljala na Qui Vive? 2, drugem mednarodnem bienalu za mlado umetnost v Moskvi, skupaj z umetniki kot so Gardar Eide Einarsson, Carlos Motta, Olivier Babin idr. Pri nas pa v zadnjih dveh letih v galeriji Ganes Pratt in Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Poleg tega je skupaj s švedskim umetnikom Connyem Blomom ustanoviteljica Centra za sodobno umetnost CAC Bukovje. Za več informacij: www.ninaslejko.com.
Življenjepis (pdf)
 Conny Blom (1974) je švedski umetnik, ki je samostojno pripravil ali sodeloval pri pripravljanju/postavljanju več kot 80-ih razstav in je razstavljal z umetniki, kot so Rodney Graham, Jenny Holzer in Daniel Buren. Zaradi izobrazbe s področja umetnostne zgodovine se ukvarja z definiranjem problemov sodobne družbe, pogojev za življenje in pravic posameznika v razmerju do družbe in ekonomskih sil. Blom komentira, postavlja pod vprašaj in spodkopuje uveljavljene hierarhije, ob čemer se z uporabo materiala iz pop kulture in ikonskih del sodobne umetnosti trudi ohraniti ravnotežje med poetičnim in subverzivnim. Za več informacij: www.connyblom.com.
Življenjepis (pdf)
3. Studio Golo Brdo
Studio Golo Brdo se nahaja na hribu, nekoč imenovanem Gumila. To je bil zapuščen kraj, samo kup kamenja, s katerim so okoliški prebivalci v starih časih označili tukajšnje pokopališče. Arheologi so tu odkrili prazgodovinske grobnice.
Na Gumilo nihče ni maral hoditi sam, zlasti ne ponoči. Otroci so se kraja bali.
Toda natanko tu se je moj oče odločil postaviti svoj studio, tako imenovani Vesoljni center za slikarstvo. Njegovo idejo so imeli takrat za noro, čez nekaj časa pa so ljudje vendarle začeli verjeti, da mu lahko uspe.
V šestdesetih je začel na že omenjenem kupu kamenja graditi manjšo hišo. Ta je bila videti bolj kot drobna zapuščena cerkev na hribčku kot umetniški studio. Na sredo stavbe je postavil kamnit učiteljski stol, ki so ga na levi in desni obdajale klopi za učence.
Kasneje je zgradil še eno, večjo stavbo, ki mu zdaj služi kot prostor za življenje in delo.
Malo hišo, imenovano Mala Gumila, je dal meni, da jo uporabljam kot studio. Ko sem v Londonu zaključil svoj magistrski študij, sem se vrnil v Rovinjsko Selo in si ogledal razstavo v Šikutih, ki jo je organizirala umetniška skupina Šikuti Machine. Navdušilo me je, njihovo hitro delo, elegantno reševanje težav in delovanje brez vsakršnega institucionalnega okvira. Po moji kaotični londonski izkušnji je bil to šok.
Zavedal sem se, kako nujno bi bilo obogatiti umetniško sceno Istre in Hrvaške, zato sem začel z novim umetniškim projektom, imenovanim Studio Golo Brdo. Hkrati bi bila to tudi uresničitev ideje mojega očeta, ki je hotel na nedavno preimenovani Gumili ustanoviti umetniško središče.
Projekt je tudi leta 2011 še vedno uspešen in aktiven; nedavno smo sprejeli odločitev o spremembi strukture projekta – leta 2012 bomo ob treh rednih razstavah izpeljali tudi program umetniške rezidence za enega umetnika, ki ga bomo izbrali na javnem natečaju.
Tomislav Brajnović
 Tomislav Brajnović
Rojen leta 1965 v Zagrebu. Leta 1985 je končal srednjo šolo za grafični dizajn v Puli (prof. Ivan Obrovac). Leta 1993 je končal prvo leto šolanja na Kraljevski Akademiji (KABK) v Den Haagu. Leta 1999 je diplomiral na ALU v Zagrebu pri prof. Sederu. Leta 2003 je končal podiplomski študij (magisterij) na Central Saint Martins College of Art v Londonu. Med 2007 in 2008 je bil asistent, med 2008 in 2010 pa višji asistent, na Akademiji za likovno umetnost na Reki. Je član hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) in Društva sodobnih hrvaških umetnikov (ZSUH).
Življenjepisi sodelujočih umetnikov:
Razstavljena dela
4. Otvoritev s spremljevalnim dogodkom:
5. Objave v medijih (doc)
6. Kolofon
Produkcija: Zavod SCCA-Ljubljana
Koprodukcija: Muzej in galerije mesta Ljubljana
Projekt so podprli: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo RS, Mesto Rovinj
Zahvala: Mednarodni grafični likovni center (MGLC)
|
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH
